Chapter

1 Greh|    mu je zdela v tej samotni tišini neizmerno prostrana in visoka.
2 Greh|      in je odmeval zlobno po tišini. Lepa bela mačka je bila,
3 Greh|      genilo v vsej prostrani tišini, je začul globoko, zamolklo
4 Greh|  razleglo se je trepetaje po tišini, zastokalo je, zajokalo. ~
5 Greh|      se je razleglo rezko po tišini. ~Zahroplo je v njegovih
6 Greh|  razleglo glasno in rezko po tišini; zastokal je, zakričal. ~
7 Greh| istem hipu se je razlegel po tišini stokajoč glas, zajokalo