Chapter

1 Tinica|     bila ostala do polnoči, do jutra. Prišel je pevec, črno oblečen,
2 NaGolg|     meglo je zavito drevje. Ni jutra tam ob teh vročih dneh,
3 NaGolg|        oči. Sedita morda že od jutra in bosta sedela do noči,
4 Sreca |      sem bolan; ali od tistega jutra ni še dolgo, ko sem se vzdramil
5 Poet  |       srcu. ~Jutro je bilo; iz jutra pa se je vzdignil velik,
6 Poet  | sključen in je sopel težko; od jutra do noči, en sam kratek dan,
7 Poet  |   večnost je bila vmes: dan od jutra do noči. ~Zasvetila so se