Chapter

  1 I    |      očitno trgali, zbolim, veruj mi, da zbolim." ~In zares,
  2 I    |          morejo. Vsak pa ne more, mi tudi ne! Menda je dosti
  3 I    |            seveda! Saj veste, kaj mi je ponujal. V Bukovje, v
  4 I    |         tem ne govorimo. Pokažite mi še enkrat oglas!" ~Alena
  5 I    |         nisem nič rekla, kar tako mi je prišlo v glavo, ko sem
  6 I    |       ljubček, poznam svet! In da mi daš denarja dovolj! Sicer
  7 I    |           ne, še pet minut ne! Da mi poreče kdo: O, škandal,
  8 II   |           preveč ne plačali! - Ni mi bilo po volji, da sta šli
  9 II   |          kakor baronovki, nak, ni mi bilo po volji. Seve, Baruša
 10 II   |     Kakšne roke je imel! Rokavico mi je osmolil, ko mi je segel
 11 II   |        Rokavico mi je osmolil, ko mi je segel v roke, da ne bo
 12 II   |           hudo delo bo!" ~"Še mar mi ni! Kar bom mogla, naredim.
 13 II   |         meni ni. Ampak Smrekarica mi je razodela: - Ali je lepa
 14 II   |           gospa! Sreča! -- Takole mi je rekla. In zato sem se
 15 III  |        ampak jaz vas že poznam in mi je izredna čast, da vas
 16 III  |           tako pavovo perje kakor mi akademiki." ~Aleni so se
 17 IV   |          dokler ste pri nas, ste <MI>naša<D>. Razumete? <MI>Naša<
 18 IV   |            MI>naša<D>. Razumete? <MI>Naša<D>, to se pravi, živite
 19 IV   |           ste komaj prišli!" ~"Pa mi je že danes naprerokoval
 20 IV   |          Včasih sem že kadila, pa mi ne tekne!" ~"Jaz pa kadim
 21 IV   |             Ti, socialist, ne boš mi skvaril dekleta! Pomislite,
 22 IV   |          je navihanka! Kolikokrat mi pomaga do polnoči, še dlje!" ~"
 23 IV   |           namežiknila Mara. ~"Mar mi je!" ~"Ste pa vi njemu,
 24 V    |             Alena, nekaj pisem bi mi pisali, kaj?" ~"Prosim!"  "
 25 V    |            Kaj tisto! Tako pišemo mi, ki imamo kaj pametnega
 26 V    |          bom kapljo tegale, da se mi duša otaja." ~Nagnil je,
 27 V    |          Je hudir tako previt, da mi je zagrozil: Sam preštejem
 28 V    |        zlodja? Lažeš!" ~"Veš, kaj mi je rekla danes?" ~"Si bil
 29 V    |      Trsta pri meni, je rekla, pa mi bodo jutri ali pojutrišnjem
 30 VI   |      pisma! Ker se ji godi, veruj mi, godi, kar se da. Otrok
 31 VI   |        kakor oče, ni ne! Sicer bi mi bil sedajle ubežal -- in
 32 VI   |          bil sedajle ubežal -- in mi zagrozil z roko. Ne, ni
 33 VII  |           da vas razumem. Povejte mi: Zakaj pravite, da je to
 34 VII  |           tole, kakor vidite, kar mi je največja uteha za srce." ~"
 35 VII  |          danes. Zakaj resnično bi mi bilo žal, če bi se zapletli
 36 VII  |          in prosim vas, kajne, da mi boste prijateljica. V meni
 37 VII  |  Smrekarja se ne bom brigala. Kaj mi mar! Ampak snoči sem vas
 38 VIII |       potresel za rame. ~"Napolni mi čutaro," mu je pomolil steklenico
 39 VIII |          bi tako naneslo. Hudo si mi ustregel danes, zaradi butaric
 40 VIII |          danes, zaradi butaric si mi." ~"To ni nič," je zamahnil
 41 VIII |           vrgel od sebe. ~"Plačaš mi ta pekel, plačaš! Ne bom
 42 IX   |   pogledal skozi vrata. ~"Ba, kaj mi more! Kdo bi verjel pijancu!" ~
 43 IX   |       silno težo. ~"Vraga, kaj se mi blede?" je spregovoril glasno,
 44 IX   |          je, da je molčala. ~"Kaj mi mar! Naj si drug drugemu
 45 IX   |         drugemu izpijejo kri, kaj mi mar! Samo dolžnost, nič
 46 IX   |          nasvet všeč. ~"Zakaj ne? Mi boš tam kaj povedala; poglej
 47 IX   |           nič nočem vedeti in nič mi ni mar -- toda tega ne podpišem,
 48 IX   |          tega ne podpišem, ker se mi zdi..." ~Smrekarjev obraz
 49 IX   |       povedala, da nič ne vem, da mi ni nič mar -." ~"Da nič
 50 X    |          plačam par stotakov, mar mi je! Na vas pa pade madež,
 51 X    |      prstek. Ne, danes že ne. Kaj mi mar!" ~Pobrala je šibo,
 52 X    |             je pomislila. -- "Kaj mi mar," je rekla odločno,
 53 XI   | Kolikokrat si je ponavljala: "Kaj mi mar!" Ali vselej je čutila,
 54 XI   |            Tam zvem vse. Pomagati mi mora Minka!" ~Kakor pozdrav
 55 XI   |          počitnicah delal - in da mi je treba od lakote do kruha.
 56 XI   |           Teče peto leto. Tovariš mi je priskrbel virov -- in
 57 XII  |        pozabite name. Stotaček se mi spodobi, je zaslužen, prav
 58 XII  |      čutaro v žepu in pil. ~"Laže mi je! Smrekar ne odneha, vem,
 59 XII  |        prenašal s seboj. Kakor bi mi živ ogenj sedel v malhi.
 60 XIII |           steno. ~"Gospodična, če mi zaupate, morda bi vam -." ~
 61 XIII |         pri svoji časti, zaupajte mi, kar vas tare." ~Alena ga
 62 XIII |         ta pol leta počitnice? In mi? Kdaj imamo mi počitnice?
 63 XIII |      počitnice? In mi? Kdaj imamo mi počitnice? Kdaj se mi oddahnemo?
 64 XIII |       imamo mi počitnice? Kdaj se mi oddahnemo? Noč in dan, ven
 65 XIII |      vprašali, ali sem mož! Morda mi razodenete sedaj, kar vas
 66 XIII |        srca. ~"Gospod Brest, laže mi je. Morda sem se resnično
 67 XIV  |           rožica za klobukom! Daj mi cigareto!" ~"Mara, vso mi
 68 XIV  |         mi cigareto!" ~"Mara, vso mi boš pohujšala," je spregovorila
 69 XIV  |           skromno molčali, ste se mi zdeli kakor tihi, trpeči
 70 XV   |          Minka: ~"Alena, razodeni mi, kaj ti je. Če mi zaupaš!
 71 XV   |        razodeni mi, kaj ti je. Če mi zaupaš! Ako mi ne, bodi
 72 XV   |          ti je. Če mi zaupaš! Ako mi ne, bodi prepričana, da
 73 XV   |           skoraj zadirčen. "Povej mi, zakaj ste taki. Tudi ti
 74 XV   |           ti nisi drugačna, nikar mi ne zameri! Taki ste namreč
 75 XV   |      prošnje. ~"Alena! Pomni! Žal mi je tvojega miru, žal tembolj,
 76 XV   |        Kakor bi mene sekali, tako mi je! O, zakaj sem prodala!
 77 XV   |           Kajpada izgubilo! Če se mi drugo ne izgubi, da bi se
 78 XV   |         prebito piha sever, da se mi je zanohtalo, ko sem meril
 79 XV   |         ker si mu pomagal, da sta mi izplela to bogastvo! Hinavec!
 80 XV   |        Trsta pri meni danes in so mi povedali. -- Ven, nič ne
 81 XVI  |          roko, ni ga. Edini Brest mi je privoščil prijateljsko
 82 XVI  |         poljubil -- in še tega so mi nevoščljivi -- in še od
 83 XVI  |       večerjo. ~"Pridita z Aleno, mi gremo naprej!" ~Alena je
 84 XVI  |           pod migljajočimi zvezda mi, razodene Brestu, kar jo
 85 XVI  |         Kdo je dal vse to? Kdo? - Mi, mi -- jaz, župnik, Strniška --
 86 XVI  |         je dal vse to? Kdo? - Mi, mi -- jaz, župnik, Strniška --
 87 XVI  |          jaz, župnik, Strniška -- mi smo darovali. Kaj je dala
 88 XVI  |     pomočil in zamrmral: ~"Ne boš mi nagajala ne, taka ženščina
 89 XVII |           pred tovariši: Ponudila mi je ljubezen -- izzivala --
 90 XVII |        Bog vas usliši! Veste, saj mi ni nič zato, če bi umrla.
 91 XVII |      videla." "Mati, ko sva same, mi povejte, kaj vas boli. Morda
 92 XVII |     zaprla vrat za seboj. ~"S čim mi je čast, da bi vam postregel?"
 93 XVII |            Tako sem je vesela, da mi je kar napol odleglo. Ko
 94 XVII |          je kar napol odleglo. Ko mi prinese še zdravil, bom
 95 XVII |       bilo to ugodno mesto? Ko bi mi razodeli, kakor vam je želja." ~
 96 XVII |      briga! Molčiva o tem, ker se mi studi. Grozi mi nekaj drugega.
 97 XVII |            ker se mi studi. Grozi mi nekaj drugega. Pojdiva!" ~
 98 XVII |       trud, gospod Brest. Verujte mi, da je zame nekaj strašnega,
 99 XVIII|           Naj poskusi! Imamo tudi mi kaj besede!" ~Pogumno si
100 XVIII|       pravite na to?" ~"Po zakonu mi morajo biti mar posli v
101 XVIII|   napredek v mojem razredu, potem mi to delo kar prepovejte.
102 XIX  |          ne. Potuhnil se je in se mi prilizuje!" ~In tako se
103 XIX  |  Pozdravljena, Alenčica!" ~"Povej mi, ali imaš kaj krvi ali je
104 XIX  |          sočutno prosila: ~"Povej mi, kaj te tare! Zaupaj mi!
105 XIX  |           mi, kaj te tare! Zaupaj mi! Bodi odkritosrčna!" ~Alena
106 XIX  |  dokončala, je pristavila: "Gorje mi, Minka, ker sem sama, tako
107 XIX  |           je otirala oči. ~"Povej mi, ali si to že komu zaupala?" ~
108 XIX  |      bojim!" ~"Sicer nič?" ~"Pove mi ob priliki, je rekel." ~"
109 XIX  |         je rekel." ~"Alena, veruj mi, Brest ni mož, ali vsaj
110 XIX  |         ga ovadim. Ali veste, kaj mi je rekel? -- Vi pridete
111 XIX  |            Gospodična, ne delajte mi krivice, prosim vas! Verujte
112 XIX  |      krivice, prosim vas! Verujte mi, kar sem vam rekel, da vas
113 XX   |         Ko gre zares, se vpraša: <MI>Kaj je, kaj<D>? To velja!
114 XXI  |          imam to od višjih, da se mi pomilovalno muzajo, ker
115 XXI  |            od župljanov pa to, da mi je pred kratkim neki smrkavec
116 XXI  |          Presneta reč, za plačilo mi pa drevesca polomijo." ~"
117 XXI  |         bi bili tako dobri, da bi mi dajali vsaj to leto hrano?" ~"
118 XXII |           tujec med nami odebeli, mi pa hujšamo od dne do dne." ~"
119 XXII |        drugod! Ali naj imamo samo mi stroške? Dosti neumen je
120 XXII |           palico gonil v šolo, pa mi je trma ušel v borovnice
121 XXII |       točiš tako oplako! Slivovke mi daj! To je voda, ne vino.
122 XXII |       tako strupensko zebe, da se mi je zanohtalo. Slivovke!" ~"
123 XXII |            Če ga nisi dobila, kaj mi mar. Govori, ali ni bilo
124 XXII |          je bilo pravde. Strniška mi je plačala kosilo ter me
125 XXII |          je omenil Markovec. ~"Da mi bo razbijal in me zmerjal!
126 XXII |         me zmerjal! Naj pije, kaj mi mar," se je izgovoril krčmar
127 XXIII|            Kdo te je žalil? Povej mi!" ~"Ah, Ivan," je začela
128 XXIII|           samo ljudje. Tudi Minka mi je danes pisala in me odločno
129 XXIII|        naj ne govoriva o tem, kar mi je pisala Minka. Toda moram
130 XXIII|          meni se zdi modra. Minka mi namreč svetuje, naj povabim
131 XXIII|          in rekla užaljena:  "Kaj mi je mar! Ne draži me! Pusti
132 XXIII|        Brala je dalje.) ~Dolžnost mi je, da Vam pišem to pismo.
133 XXIII|          ne! Saj je že dobro! Nič mi ni! Vstala bom!" ~Alena
134 XXIII|          on te ni vreden!" ~"Srce mi je strl." ~"Sramuje naj