Chapter

  1 I    |          tako govoriti. Ali nimaš nič srca?" ~"Srca imam še preveč,
  2 I    |          pod perutmi. Lepo je to, nič ne rečem, in blagor se jim,
  3 I    |    previdnosti se stvar ne da kar nič odlašati. Zato bi sodil:
  4 I    |           postopanje -- ta prazni nič -- to me goni proč -- samo
  5 I    |      starost zaradi mene ne smete nič privoščiti - to me peče --
  6 I    |           kroge, ne?" ~"Saj nisem nič rekla, kar tako mi je prišlo
  7 I    |             Saj sama tudi ni brez nič -- naj le tudi nekaj primakne,
  8 I    |           samo srebro!" ~"No, saj nič ne rečem," je spravljala
  9 I    |          pridne in dobre in lepe! Nič!" ~"Ljuba duša, ali si čudna!
 10 II   |           zato nakačil brke in za nič drugega ne. Tako je sklenil
 11 II   |       očitkov -- težko kopo. Toda nič tega, Baruša se je zasmejala,
 12 II   |            katerih Trpotec ni kar nič razumel. Smejal se je pač
 13 II   |          Kakor sem uganila. In ti nič ne daš na ime. Jaz pa, sedaj
 14 II   |             I živina, živina, saj nič ne rečem. Le to povem, kaj
 15 II   |        kmetiška gospoda, samo to, nič drugega!" ~"Kaj pa fant,
 16 II   |       Prav imaš, Alena. Preveč se nič nikar ne ubijaj s paglavcem." ~
 17 II   |         še enkrat pokašljal in ni nič rekel. ~Baruša je pa dvignila
 18 II   |      kozarec: "Na zdravje, Alena! Nič se ne boj! Le nobel! Da
 19 III  |          voz: Le nobel, Alena! In nič bi se ne razjokala. Gotovo
 20 III  | preplašeno lice, in rekel: ~"Ahà, nič ne pomeni! Hi!" ~In je zamahnil
 21 IV   |                              IV. ~Nič ni potrkal, kar vstopil
 22 IV   |          in denar -- vse drugo je nič, pajčevina, s katero še
 23 IV   |   domislila se je Ivana Bresta in nič več ni zasledila žalitve
 24 IV   |         Še danes jim nastavim." ~"Nič ne boš nastavljal nedolžnim
 25 IV   |    pregrajo s slepimi okni, se ni nič oglasilo. ~"Morda je ni
 26 IV   |          Tu pod milim nebom nimam nič; če bi še cigaret in romanov
 27 IV   |            kamor so vam ponujali! Nič fraz, naravnost se govori!
 28 IV   |           se imenuje svet. Družbe nič, kruha malo več kot nič,
 29 IV   |           nič, kruha malo več kot nič, to je svet? To je Sahara,
 30 IV   |  gospodična! Boste še mene učili. Nič ne razumem." ~"Drage volje!
 31 V    |          zaslužiti. Zato danes še nič ne rečem." ~"Jo bom, jo
 32 V    |  odkritosrčno povedal, da se šibe nič ne boji in da ni nič lačen,
 33 V    |         šibe nič ne boji in da ni nič lačen, da je jokal kar tako,
 34 V    |           bo tič, kaj?" ~Alena ni nič odgovorila. ~Štefan je izpil
 35 V    |          najmanj. Kaj pa baba ve. Nič." ~"Jaz pa vem, dobro vem." ~"
 36 V    |         Jaz pa vem, dobro vem." ~"Nič ne veš, Štefan, ti tudi
 37 V    |        Torej, Jok, kako?" ~"Kako? Nič, dokler ne pride pismo.
 38 V    |         pismo. In če pride, zopet nič." ~Štefan je naglo vstal
 39 VI   |      Smrekar." ~Ni je pogledal in nič ni odgovoril. ~"Kmet," je
 40 VI   |       hlapec, pobral koš in se ni nič začudil. ~Je bil že deset
 41 VI   |       briga za stvari, ki ji niso nič mar -- in zvodi na sled
 42 VII  |          predmet, recimo ta šola, nič, ampak govori in veleva
 43 VII  |       dnem prebrala le v naglici. Nič posebnega, je mislila. Ko
 44 VIII |            ko je zapiral vratca. "Nič več ne speče in ne ureže
 45 VIII |          Jok." ~"Kaj bi godrnjal! Nič ti ni sile, Jok, prav nič." ~"
 46 VIII |         Nič ti ni sile, Jok, prav nič." ~"Več že kot tebi! Tisto
 47 VIII |          kakor bankovec bo varno. Nič se ne boj in ne brigaj!" ~"
 48 VIII |           butaric si mi." ~"To ni nič," je zamahnil Jok in si
 49 VIII |          od sebe! Pravzaprav meni nič mar! On naj gleda!" ~Pljunil
 50 VIII |        napojil Joka s konjakom in nič se mu ni smilila draga pijača.
 51 IX   |         in rigajoči: "Ti! Ti! Jaz nič!" Smrekar se je hitro obrnil,
 52 IX   |        kaj mi mar! Samo dolžnost, nič drugega, samo Viktorček
 53 IX   |        past ovčke! Reci, da ne bo nič šole." ~"Prosi gospodično!"
 54 IX   |           ovčke pasla, se ne bova nič naučila," je omenila Alena,
 55 IX   |     podpišem! Gospod Smrekar, jaz nič ne vem in nič nočem vedeti
 56 IX   |        Smrekar, jaz nič ne vem in nič nočem vedeti in nič mi ni
 57 IX   |        vem in nič nočem vedeti in nič mi ni mar -- toda tega ne
 58 IX   |           jaz sem že povedala, da nič ne vem, da mi ni nič mar -." ~"
 59 IX   |           da nič ne vem, da mi ni nič mar -." ~"Da nič ne vem,"
 60 IX   |         da mi ni nič mar -." ~"Da nič ne vem," ji je presekal
 61 X    |          Moram res za vsak prazen nič skrbeti sam? Viktor, poberi!" ~
 62 X    |       silila mati, "jej, ko ti ni nič sile. Prav je naredila gospodična!
 63 X    |      prejšnji strah in stud. Toda nič več ni klonila pred to temno
 64 XI   |       nekaj dni. Smrekar ni Alene nič več poprosil, da bi mu pisala
 65 XI   |             sama suha bridkost in nič drugega, puščoba in dolgčas,
 66 XI   |     najbrž domača politika!" ~"O, nič ni. Z Minko sva se nekaj
 67 XII  |         in ga naščujem nate. Tebi nič mar Taljan!" ~Nato je šla
 68 XII  |     metala prazne stroke na tla. ~Nič mu ni odgovorila. Joka to
 69 XII  |         ni odgovorila. Joka to ni nič zbegalo in je takoj prisedel
 70 XII  |        pod mizo: Nikar ne daj!" ~"Nič me nisi sunil." ~Strniška
 71 XII  |           bo krčil, to je istina. Nič ne marajte! Žugajte mu s
 72 XII  |             Potlej bova govorila, nič ne obetam naprej." ~"Seveda
 73 XII  |         vozom." ~Ker Štefan še ni nič odgovoril, je molčal tudi
 74 XII  |        saj tudi šale razumemo." ~"Nič, ne boš me ne! Kakor pribito!
 75 XIII |         Bresta tak pozdrav ni kar nič zbodel. Vstal je, se poklonil
 76 XIII |      Kakor majhen lonček, za vsak nič vzkipi. Da boste vedeli,
 77 XIII |            In Minke ne boste zato nič izplačevali -- kajne, saj
 78 XIV  |          Bresta povabila?" ~"Sem. Nič se ne boj, Alena; tvoj fant
 79 XIV  |        oblak dima proti stropu. ~"Nič se ne jezi, Alena! Kaj ne
 80 XIV  |           Profesorja bi že vzela, nič ne rečem. Toda jaz hočem
 81 XIV  |           odgovorila malomarno. ~"Nič posebnega, gospod profesor!" ~"
 82 XIV  |           Kako si čudna, Mara!" ~"Nič nisem čudna. Ali ju nisi
 83 XV   |       tretje pismo, odkar sama ni nič pisala staršem. Rdečica
 84 XV   |      Aleno. ~"Kakor bi umrli! Kar nič ne pridete! A -- seveda,
 85 XV   |         Ne utegnete, a -- seveda, nič ne zamerim. Mlado srce ima
 86 XV   |   zbadanje? Vse so enake. Mara ni nič boljša. Celo Smrekarica
 87 XV   |        nesrečna." ~Minka ni takoj nič rekla. Samo karajoče je
 88 XV   |           misliš, da sem taka?" ~"Nič ne sodim. Vem pa, da za
 89 XV   |   postarala. ~"Čudno, da vam niso nič pisali iz Trsta." ~Aleni
 90 XV   |         Pa sem rekla, zakaj niste nič pisali. Tedaj se je pa veril
 91 XV   |     prizaneso. Če je pa kdo drug, nič usmiljenja!" ~Strniška je
 92 XV   |           so mi povedali. -- Ven, nič ne boš razgrajal! Ven!" ~
 93 XVI  |      samostojna in kako je jeziki nič ne brigajo. ~Ko se je na
 94 XVI  |      darovali. Kaj je dala Minka? Nič. Če je nekoliko šivala,
 95 XVII |        Kje tiči Brest, Alena? Ali nič ne veste?" ~Alena je čutila,
 96 XVII |         utegnil priti. Ali vam ni nič dolgčas po njem, gospodična?" ~"
 97 XVII |         narejali? Saj se jaz tudi nič ne bojim zaradi tistega
 98 XVII |          usliši! Veste, saj mi ni nič zato, če bi umrla. Samo
 99 XVII |          krog Brestovih ustnic. ~"Nič zdravnika," je hitela starica,
100 XVII |       vere, ne pomaga noben padar nič." ~Brest je zopet skušal
101 XVII |        zamerite, da vas motim!" ~"Nič se ne bojte, se ne dam zlepa
102 XVII |          Pismo? Kakšno pismo? Jaz nič ne vem o tistem pismu! Kdo
103 XVIII|            katerega ni izdalo kar nič njeno vedenje, razlagala
104 XVIII|           za naše kravale! Bi se, nič ne rečem, toda za to bi
105 XVIII|       silite v posle, ki vam niso nič mar. Kaj pravite na to?" ~"
106 XVIII|        domov! Gospodični Minki se nič ne zgodi. Zbogom!" ~Nadzornik
107 XIX  |        bereš, kakor bi se ne bilo nič zgodilo." ~"Oj, ti punčka
108 XIX  |         naj se ne bojim!" ~"Sicer nič?" ~"Pove mi ob priliki,
109 XIX  |        niti nisi učiteljica. Zato nič ne sodim in ne sodi ti!
110 XIX  |           ne, resnično! Seveda vi nič ne veste, ko tičite doma,
111 XX   |          bi ga iskale in klicale. Nič več ni ponavljal: Neumnost!
112 XX   |         In kako se je izteklo?" ~"Nič se ni izteklo, nič še. Vse
113 XX   |    izteklo?" ~"Nič se ni izteklo, nič še. Vse sem po pravici povedal.
114 XX   |         vija-vaja-ven! Jaz moškim nič ne verjamem!" ~"Kakšen pa
115 XX   |      vesel, da ji ni nihče omenil nič o pravdi in da Joka ni bilo
116 XX   |      salonska suknja pod svrhnik? Nič nisem ugovarjal, kar skrivaj
117 XXI  |           pouk v zasilni šoli?" ~"Nič ne mislim. Sem ga že odpovedal.
118 XXI  |            Iz šole vas poneso!" ~"Nič se ne bojim! Jaz poskusim
119 XXI  |          začudila. ~"Le sedite in nič se ne bojte. Fant je boljši
120 XXII |       tega ne veš in se čudiš?" ~"Nič se ne čudim, ker ima dan,
121 XXII |     Smrekar, ko je prišel semkaj? Nič. In sedaj je bogatin!" ~"
122 XXII |             se je smejal Andrec, "nič nam ne privoščiš." ~"Kako
123 XXII |        vašimi otroki in za prazen nič. Ampak naj bi dali drugo
124 XXII |          je bil, so rekli. Jaz ga nič ne hvalim, drugi so rekli
125 XXII |               Markovec, moder si, nič ne rečem, ali da se temu
126 XXII |        ali v tvoj dobiček? Ha?"  "Nič ne rečem, ne morem! Po pravici
127 XXII |         vi prisegli na vse to?" ~"Nič ne prisegajmo," je silila
128 XXIII|           me briga ljudstvo! Sámo nič vredno, zato je táko. Bodi
129 XXIII|       pesmi o zarjavelih devicah, nič ne de. Toda zmaščujem se
130 XXIII|            in samo žarek, drugega nič. Veste, da sem reven, veste,
131 XXIII|          Ne, ne! Saj je že dobro! Nič mi ni! Vstala bom!" ~Alena