Chapter

  1 I    |       katere stranke, tega mu ni bilo mar. Ganil ga ni noben boj
  2 I    |   brezmejnim in sladkim. Dasi je bilo njeno cvetoče, žametno lice
  3 I    |    svobode in sreče po maturi ni bilo. Iz gole želje, da bi svetu
  4 I    |         ni človek. Tudi tvoje ni bilo po novem, dokler si bila
  5 I    |    desetak v papirju dodejal, bi bilo lepše; veš, lepše, ne da
  6 I    |              Treba? Seveda bi ne bilo treba, če bi jim kdo vsako
  7 I    |   postelja. V Aleninih mislih ni bilo ne grenkobe slovesa, ni
  8 I    |          ne grenkobe slovesa, ni bilo oči materinih in ne očetovih,
  9 II   |       preveč ne plačali! - Ni mi bilo po volji, da sta šli nafrljeni
 10 II   |      kakor baronovki, nak, ni mi bilo po volji. Seve, Baruša je
 11 II   |       reč, da bi se!" ~In ker je bilo v njegovem srcu veselja
 12 II   |         in se razveselil. ~Ko bi bilo sedajle vse po stari navadi,
 13 II   |          pride za učiteljico, bi bilo pa treba pokazati učenca,
 14 II   |    učenca, ne krav." ~"Saj ga ni bilo doma, torej ga ni mogla
 15 II   |    pokazati." ~"Še k obedu ga ni bilo o pravem času. Taka vzgoja!
 16 II   |     vrzel zamašiti. ~"Kosilo? Je bilo?" ~Baruša je tlesknila z
 17 III  |       vetrovno jesensko jutro je bilo, tedaj je žalost stisnila
 18 III  |         Alene -. ~Ali vzkrika ni bilo. Oče je sključen odšel v
 19 III  |    obstal na postaji, kjer ji je bilo izstopiti, je zmagala mladost,
 20 III  |        si je domislila, da to ni bilo povsem dostojno. Zakaj,
 21 III  |          spoznanje naprej, da je bilo težko uganiti, ali naj je
 22 III  |          nego ljub, in žal ji je bilo, da je premalo odločno ugovarjala,
 23 III  |       Smrekarjeve. ~"Toda, to je bilo doma, tajno! Ta človek me
 24 III  |       cesti pred konji. Polje je bilo zapuščeno. Tu in tam se
 25 III  |       ptičjega petja -- a vse je bilo mrtvo -- vse trudno in pripravljeno
 26 IV   |          kar vstopil je, dasi je bilo še dovolj zgodaj zjutraj. ~
 27 IV   |          njeno srce. Tesno ji je bilo v prsih, grenkoba ji je
 28 IV   |          do gležnjev. Spredaj je bilo blago obdrgnjeno in se je
 29 IV   |         na tem svetlem dnu pa je bilo nastlanih polno črnih lis
 30 IV   |         še cigaret in romanov ne bilo na svetu, potem obupam in
 31 IV   |      pogledu in v tej kretnji je bilo nekaj, kar je pretreslo.
 32 V    |             V.  "Viktor, kako je bilo?" ~Tako je vprašal sina
 33 V    |         je veril in dušal, da je bilo več kletev nego besedi. ~"
 34 V    |         iz težke dremotnosti, ni bilo več čuti trdih korakov.
 35 VI   |    cvetove. ~Pri Smrekarjevih je bilo čuda tiho. ~Gospodinja je
 36 VI   |     udarjali po njem. Sram ga je bilo te tovorne procesije in
 37 VI   |          pošto -- in popoldne bi bilo doma veselje. ~"Zakaj nisem?"
 38 VI   |        kakor struna. Gorko bi ji bilo -- tu pa je tako hladno... ~
 39 VI   |          je oblačil. ~Všeč ji je bilo, ker je mali razposajenec
 40 VI   |    razumel, kar je odgovoril, je bilo napak, dokler niso zaplavale
 41 VI   |        Zakaj si huda?" ~Aleno je bilo sram teh objokanih oči in
 42 VI   |          Pa prav sedaj, ko bi ne bilo treba več loviti dobička
 43 VII  |     nekaj tega bremena, ko še ni bilo "dobro jutro" njenega poklica.
 44 VII  |      danes. Zakaj resnično bi mi bilo žal, če bi se zapletli v
 45 VII  |      gotovo doživite." ~Aleni je bilo, da bi planila na dan s
 46 VII  |     večer svojo, po kateri ji je bilo sedaj pravzaprav žal. ~"
 47 VII  |         Tistega dne Smrekarja ni bilo pri obedu. Alena nalašč
 48 VII  |          prav vedela. Štefana ni bilo domov do mraka in ga ni
 49 VII  |          domov do mraka in ga ni bilo do večerje. Alena se je
 50 VII  |         bo pritekla oh, pa te ni bilo, ker te ni več. Vse sva
 51 VII  |          onkraj groba. ~Aleni je bilo tesno pri srcu in vest ji
 52 VII  |         se zasmejal, potem pa je bilo grčanje, kakor Jokov smeh. ~
 53 VIII |         rameni je dvignil, da je bilo videti od zadaj, ker mu
 54 VIII |          na klop ob peči. ~Ni mu bilo do spanca, ker se je dodobra
 55 VIII |          Plankarju. Žive duše ni bilo v krčmi. Le krčmar Martinek
 56 VIII |         se potuhnil, kakor bi mu bilo malo mar pismonoše. ~"Kaj
 57 VIII |      pijače v krčmi?" ~"Bolje bi bilo, da bi bil Martinek nego
 58 VIII |       silno raztogotil, in da je bilo do Strniške kakor do Plankarja
 59 IX   |         danes ob tem soncu je ni bilo več strah in veselila se
 60 X    |       Strniški. Kljub temu ji je bilo jasno, da je njen očitek
 61 X    |       sedla Alena k obedu, ji je bilo tesno pri srcu. Na Smrekarja
 62 X    |       Aleno je to dražilo, da je bilo čelo vse v gubicah, in je
 63 X    |       pred njo iz sobe. Aleni je bilo všeč, da ni deček silil
 64 X    | stopnicah in krenila proti šoli. Bilo ji je, da bi se razjokala,
 65 XI   |       trgovska pisma. Dasi ji je bilo to pogodu, ji je vendar
 66 XI   |        obsodila Minka, kateri je bilo tako očitno navdušenje obeh
 67 XI   |         tako naglo nazaj. Vam je bilo dolgčas na Dunaju?" ~Mara
 68 XII  |      kraje po kupčiji. ~Ko pa ni bilo nekaj dni nikogar iz Trsta
 69 XII  |          Joka. ~"Mati, ali še ni bilo Taljana po les?" ~Strniška
 70 XII  |       napisan od Alene. Pismo je bilo hudo posvaljkano in zamazano.
 71 XIII |       želja, tiha skrb -- vse je bilo v pogledu. ~Brest je položil
 72 XIII |           gospodična!" ~Aleni ni bilo všeč, da jo je Brest prekinil
 73 XIII |       nalašč bredla tam, kjer je bilo največ listja na poti, da
 74 XIII |         ko nimam nikogar, ako bi bilo treba, ali vam smem zaupati?" ~
 75 XIII |       zaupati?" ~To vprašanje je bilo tako mehko, tako zaupanja
 76 XIV  |       Včasih je čutila, da bi jo bilo sram, ko bi stopil prednjo
 77 XIV  |   novembrska nedelja. Na nebu ni bilo oblakov, ki se poleti kopičijo
 78 XIV  |          vrhov nizkih gričev, je bilo zavešeno nebo, vse mrtvo
 79 XIV  |         s komolcem. ~Minki to ni bilo všeč in je predlagala: ~"
 80 XIV  |        tem grenkim kruhom. To bi bilo preveč krivično za vas." ~
 81 XV   |          ko sva sosedi, da me ni bilo. Poboljšala se bom!" ~"Ne
 82 XV   |        to nujno?" ~"Kajne, da ni bilo kar tako med Maro in Brestom?
 83 XV   |       toliko sile, kolikor je je bilo v meni, da sem se dokopala
 84 XV   |          kakó izgubil!" ~"Ali je bilo pismo priporočeno?" je vprašala
 85 XV   |         prišel ob kruh. To pa bi bilo prehudo!" ~"Tako sem tudi
 86 XVI  |          iskali listkov, kjer je bilo napisano vsakega posameznika
 87 XVI  |     nogavice, čevlji -- vsega je bilo v obilici, kakor v bogati
 88 XVI  |      močno utripalo. ~"Krasno je bilo! Minka je res duša dela!" ~"
 89 XVI  |      študiral te dni. Zato me ni bilo!" ~"Tako? Sem mislila, da
 90 XVI  |   častijo učiteljico, zanj pa ni bilo ne pozdrava ne poklona.
 91 XVII |     bosta zasmejali. ~Sram jo je bilo, tako strašno sram, toda
 92 XVII |        Bresta, kakor iskra ji je bilo jasno, zakaj ga ni bilo,
 93 XVII |          bilo jasno, zakaj ga ni bilo, in z glasom, ki je trepetal
 94 XVII |          ji je tresla in srce je bilo nemirno. Ko jo je Brest
 95 XVII |         rahel smeh, v katerem ni bilo vere v Minkino pomoč. ~"
 96 XVII |  zdravnika!" ~Nekoliko očitka je bilo v teh besedah, ker Minka
 97 XVII |          Smrekarju. Žive duše ni bilo na poti. Stopala sta polagoma,
 98 XVII |         v mraku in metežu, se ni bilo nadejati popotnika ob tej
 99 XVII |         ali se vam ne zdi, da bi bilo to ugodno mesto? Ko bi mi
100 XVII |    planil kvišku. Toda ker mu je bilo vrojeno, da je hodil z vsakim
101 XVII |       Alenine sobice, srce ji je bilo čudovito radostno, vse polno
102 XVIII|        žetev in žito. Dasi ji ni bilo treba ničesar skrivati,
103 XVIII|        in pazijo, kakor bi ga ne bilo v šoli, in nadaljevala. ~
104 XVIII|          nekaj gostiln v vasi je bilo takih, da ni vstopil vanje,
105 XIX  |        ob roki v obednico, še ni bilo Smrekarja. Gospa je velela,
106 XIX  |      bila Alena vesela, da ga ni bilo pri mizi. "Vsaj pokosim
107 XIX  |      mirno bereš, kakor bi se ne bilo nič zgodilo." ~"Oj, ti punčka
108 XIX  |         sem revica!" ~V glasu je bilo vse polno iskrene bridkosti.
109 XIX  |        Nato je rekla: ~"Bolje bi bilo, ko bi bila meni." ~"Ne
110 XIX  |        povzpnem nikoli. In če bi bilo tisoč učencev krog mene,
111 XX   |          njim Alena. Toda nje ni bilo, pač pa se je dvigal pred
112 XX   |          snoči? In iz nobenih ni bilo odgovora, zakaj oboje so
113 XX   | zakašljal in bil vesel, da mu ni bilo treba odgovoriti, ker je
114 XX   |       nič o pravdi in da Joka ni bilo že dolgo na spregled. Torej
115 XXI  |          po okolici. Gorko ji je bilo lice, gorkejše srce, ki
116 XXI  |         stol, katerega sedalo je bilo zaradi starosti podtempljano
117 XXI  |      snel spet kučmo in jasno je bilo videti, da ga je ta pohvala
118 XXI  |         nihče ne preganja, da je bilo moje delovanje pravo, in
119 XXI  |       kako si dober!" - ~Dasi ni bilo brez boja in so tekle solze,
120 XXII |         ga zgrešil ali ga res ni bilo na semnju?" ~"Nisi ga zgrešil --
121 XXII |       Nisi ga zgrešil -- Joka ni bilo!" ~"Ker ima dan," je pojasnil
122 XXII |        Zato si protiven in te ni bilo blizu." ~Rahne se je obrnil
123 XXII |       kaj? Slabo, vem, ker me ni bilo, tristo hudobcev in ta pasja
124 XXII |          tisto pismo?" "Kamor je bilo napisano!" "Ni res," se
125 XXII |         čakal, pol ure, in te ni bilo. Nato sem pobral oklešček,
126 XXII |       kaj mi mar. Govori, ali ni bilo okleščka pri vratih? Govori
127 XXII |         smo prisegli in konec je bilo pravde. Strniška mi je plačala
128 XXII |          in v nekaj trenutkih je bilo pismo sivkast pepel, ki
129 XXIII|     misli. Zdelo se mu je, da bi bilo najbolje, če bi pritisnil
130 XXIII|          si jo prižgal, da mu ni bilo treba gledati vanje. Nad
131 XXIII|     vzdihnila Urša. "Kako vam je bilo slabo! Revica!" ~Alena se