Chapter

  1 I    |     Kmalu so se odprla vrata in pred možem je stala žena. ~"Viš,
  2 I    |       mestu! Jih čaka kakor duš pred peklom na skorjico pogače.
  3 I    |        ob luči revne petrolejke pred stara dva. Tenka, boka in
  4 I    |       pisani svet. ~Ko je stala pred zrcalom in si spletala kodre
  5 I    |    steklu, kako je zardela sama pred seboj. In takrat so se stene
  6 II   |     preden se je nameril domov. Pred durmi se je hipoma zopet
  7 II   |   pozabil nanju. Zato se je tik pred vrati okrenil, šel v trgovino
  8 II   | prebudil, ko so zacvrkale deske pred vrati, ko so se ta veselo
  9 III  |                       III. ~Dan pred Aleninim odhodom je bil
 10 III  |       veselih vrtincih po cesti pred konji. Polje je bilo zapuščeno.
 11 IV   |     zalasnice iz rok, ko jih je pred zrcalom zatikala v skrbno
 12 IV   |    naročju. V njej je valovilo, pred njo je stal še vedno Smrekar
 13 IV   |       zdrsnil iz rok. Stopil je pred Aleno in jo motril z razprtimi
 14 IV   |         se je zvonko zasmejala, pred vrati je nekdo zakašljal
 15 IV   |       kmet je stal potrpežljivo pred okencem, poštarica si je
 16 IV   |         in jo zataknila za pas. Pred njo se je dvigalo novo poslopje,
 17 IV   |    pusta in prazna kakor zemlja pred stvarjenjem." ~"Popolnoma
 18 V    |     grozila nad tvojo skopostjo pred učiteljico. In ta -- saj
 19 VI   |         vam! Biriča vam pošljem pred vrata, biriča z bobnom,
 20 VI   |       zmenil ni za prehlajenje, pred katerim ga je svarila žena. ~
 21 VI   |        sedajle mogla poklekniti pred očeta, da mu popravim plahto
 22 VI   |      zastajal, dokler ni obstal pred smreko, kjer je sedel na
 23 VI   |       Joku. ~Ko jo je pa srečal pred hišo Smrekar, vračajoč se
 24 VII  |         bali njene odločnosti. ~Pred tujcem, pred Smrekarjem
 25 VII  |       odločnosti. ~Pred tujcem, pred Smrekarjem ji je upal ves
 26 VII  |       to tajno snovanje, je šel pred enim samim grozečim pogledom
 27 VII  |     krilce, stopila za trenutek pred Aleno, potem jo prijela
 28 VII  |     tole za danes: Kadar stopim pred kmetiško ognjišče, kjer
 29 VII  |      kupčije v Mirni dol, da ga pred nočjo ne bo in bržkone še
 30 VII  |        v tihi noči ležalo pismo pred njo in so gledale vanjo
 31 VIII |   dopisnico in malomarno odšel. Pred vrati je izvlekel zamazan
 32 VIII |       so se mu snovale in tekle pred njim. Dobro uro je tako
 33 VIII |         s tobakom in ga položil pred mešetarja. ~Jok je sunil
 34 VIII |       nekaj kronic je zakotalil pred krčmarja, da je pismonoša
 35 VIII |   gospodinja, vdova brez otrok. Pred hišo so rjavele zorane njive,
 36 VIII |         legel na mah in odlomil pred sabo vejo, ki mu je zastirala
 37 VIII |       da še ni komata na kljuki pred hlevom, se je silno raztogotil,
 38 IX   |         vežnih vratih upokončil pred njim in mu, zibaje se sem
 39 IX   |      dvignilo z mize in da hodi pred njim in da bi ga videl celo
 40 IX   |      oči ali upihnil luč: vedno pred njim belo pismo, na tilniku
 41 IX   |  opravljeno za danes!" ~Na mizo pred Aleno je položil ovojnico,
 42 IX   |         jo pogledal s pogledom, pred katerim je Alena vztrepetala. ~"
 43 X    |         in izmed vseh je videla pred seboj samo eno, in ta je
 44 X    |      njo v kuhinjo. Tam je stal pred družinsko mizo Smrekar in
 45 X    |    Zagrabil je klobuk in ubežal pred njo iz sobe. Aleni je bilo
 46 X    |        beži, kakor preganjani. ~Pred njo se je dvignila bela
 47 X    |         Toda nič več ni klonila pred to temno senco. Zapela je
 48 XI   |    prišel Jok k Smrekarju. Toda pred njo se ni pojavil in nikdar
 49 XI   |          čim bolj jo prikrivajo pred njo. Dasi ji ni Smrekar
 50 XI   |   obiskale. ~Ko so se poslovile pred šolo, so bile vesele, da
 51 XII  |         Strniška se je ustavila pred pragom. ~"Jok, ne draži
 52 XII  |       ne! Saj vam ne poje boben pred hišo, kakor revežu. Jutri
 53 XII  |       Jok, dokler nista obstala pred Strniško. ~Mešetar je zlezel
 54 XIII |      dlanjo, da je zakrila lice pred Brestom, ki je videl samo
 55 XIII |        ni zidarski polir, ki je pred kra tkim še mešal malto,
 56 XIII |     Smrekar, ko bi vas postavil pred šolske klopi samo pol leta,
 57 XIII |       je spregovorila in stekla pred Brestom z dvorišča, da je
 58 XIII |         vsake!" ~"Toda nocoj se pred Smrekarjem niste emancipirali.
 59 XIII |       ustavila na poti, stopila pred Bresta in še vsa drhteča
 60 XIII |         Nenadoma se je dvignila pred njim kakor močna žena, ob
 61 XIV  |         vas, Mara je pa obstala pred šolo in zrla za Aleno, ki
 62 XIV  |   stradajo, da se jim dela črno pred očmi!" ~"Zato pravim: najprej
 63 XIV  |     Brest je za trenutek postal pred šolo in se ni mogel takoj
 64 XV   |    takoj naznani. ~Ko je ležalo pred njo zapečateno pismo, se
 65 XV   |   tresoč se prst se je dvignilo pred njeno dušo očitanje. ~"Otrok,
 66 XV   |    cesti, ki je bila že zmrzla. Pred šolo je zagledala Maro in
 67 XV   |  učiteljici naglo odšli. ~Daleč pred seboj sta videli Joka, ki
 68 XVI  |      zgrudila na stol, sklenila pred seboj na mizi roke, naslonila
 69 XVII |       žugajoča roka Strniškina. Pred seboj je videla obraze sodnikov,
 70 XVII |     strašno sram, toda bolj kot pred Maro in Erno, pred Brestom. ~"
 71 XVII |     bolj kot pred Maro in Erno, pred Brestom. ~"Kaj si neki misli? --
 72 XVII |         se bo, po pravici bahal pred tovariši: Ponudila mi je
 73 XVII |         prej, da so se dvignili pred njo težki škornji, ko je
 74 XVII |      njene lase. Ni videla gazi pred sabo, ne ledenih grud, ob
 75 XVII |        kapuce so šli skozi vas. Pred šolo je Minka opozorila
 76 XVII |         nagloma vstal in stopil pred Bresta. ~"Povejte vi tisti
 77 XVII |         po poti sani in obstale pred šolo. Iz njih je stopil
 78 XVIII|         Ko so zapeli kraguljčki pred šolskim poslopjem, so se
 79 XVIII|     zime nenadoma gosposke sani pred šolo, to je dogodek! Ko
 80 XVIII|       je vrnila mirno k podobi, pred katero je razlagala žetev
 81 XVIII|       Kakšni ste? Jezus Marija, pred durmi čakajo Smrekar in
 82 XVIII|       Povejte jim, kar jim gre! Pred šolo so!" ~Vtem je nadzornik
 83 XVIII|       in Brnača. ~Ko so stopili pred šolo, jim je zaprla pot
 84 XVIII|       bila konferenca končana. ~Pred šolo so zapeli kraguljci,
 85 XVIII|       roke v žep, stopil široko pred Aleno in ji gledal s srepim
 86 XIX  |         notes. ~Alena je šla še pred poukom na sprehod, da si
 87 XIX  |  zatožna klop -- ji je mrgotalo pred očmi. ~Zato je bila prepričana,
 88 XIX  |        dovršeno dejanje je stal pred njo načrt: Po božiču se
 89 XIX  |       nekaj časa se je ustavila pred Aleno, ki si je otirala
 90 XIX  |   približal Brest in stopil tik pred njo. ~"Ah, ko sem tako nesrečna!" ~
 91 XX   |        Zdelo se mu je, da stopa pred njim Alena. Toda nje ni
 92 XX   |       bilo, pač pa se je dvigal pred njim izza obletelih orehov
 93 XX   | dvorišče. ~Prav tedaj je prišel pred vežo od nasprotne strani
 94 XX   |     večer do božiča. ~Tisti dan pred božičem so po kosilu čakale
 95 XX   |     božičem so po kosilu čakale pred Smrekarjevo hišo sani. Smrekarica
 96 XX   |   materi!" ~Ko so obstali konji pred postajnim poslopjem, je
 97 XX   |     Zagugal se je, ko je obstal pred njo, in se parkrat prestopil,
 98 XX   |      črhnil, dokler nista stala pred kolodvorom. ~"Oh, da si
 99 XX   |       odprtih nebes na zemljo. ~Pred drevescem je stal oče Janez
100 XXI  |       župljanov pa to, da mi je pred kratkim neki smrkavec drevesca
101 XXII |         štacunarji pisano robo, pred katero se je gnetla mladina.
102 XXII |       Štupar je porinil kozarec pred soseda in iskal na licu
103 XXII |        ušel v borovnice namesto pred gospoda. Sedaj je pa tak,
104 XXII |     segel po pijači, držal vino pred usti in ga pocejal iz kozarca,
105 XXII | Markovec. "Postojmo, da odpelje pred nami! Pri Sv. Volbenku je
106 XXIII|       in me odločno svarila." ~"Pred kom te je svarila?" ~"Pred
107 XXIII|      Pred kom te je svarila?" ~"Pred teboj!" ~"A, reci ji, lepa
108 XXIII|     najine ljubezni ne skrivava pred starši, da je poštena, kajne,
109 XXIII|         objel mrzli zimski zrak pred šolo, je začutil, kako drgeta
110 XXIII|         kot, da je zakrila lice pred Maro, in rekla užaljena:  "
111 XXIII|       vsem tem zvedela ničesar. Pred njo so ljudje molčali. Le
112 XXIII|       pismo in ga skrila v žep. Pred očmi so ji začele pluti