Chapter

  1 I    |         previdnosti se stvar ne da kar nič odlašati. Zato bi sodil:
  2 I    |          svobodi in samostojnosti, kar so kot pečat potrjevale
  3 I    |          še vedno držal v rokah. ~"Kar le, samo da grem stran." ~"
  4 I    |               Saj nisem nič rekla, kar tako mi je prišlo v glavo,
  5 I    |             Ne pojutrišnjem, mama, kar jutri -- jutri!" ~"No, pa
  6 I    |          si iz Ljubljane, da nismo kar tako! In pomisli, oče --
  7 I    |             če sva tudi na oči to, kar sva. E, ljubček, poznam
  8 I    |            stari kanape, dokler ni kar trudna od tega tekanja po
  9 I    |            premišljam, za kaj gre, kar zabolelo pri srcu." ~"Zabolelo?
 10 II   |            se opravljal in lišpal, kar se je dalo. Z zadnjim koščkom
 11 II   |           mu je veselo nasmehnila, kar ga je tako navdušilo, da
 12 II   |       upokončil Trpotec, "nisem še kar tako?" ~Za nekaj minut je
 13 II   |        opazkam, katerih Trpotec ni kar nič razumel. Smejal se je
 14 II   |            slišati te opazke in je kar nadaljevala. ~"In ona! Veš,
 15 II   |          delo bo!" ~"Še mar mi ni! Kar bom mogla, naredim. Kaj
 16 III  |    pogledal na uro in spregovoril, kar se je dalo hladno. ~Baruša
 17 III  |         namreč ugajali, da je bila kar očarana!" ~Alena je bila
 18 III  |            o prvi priliki popravi, kar ni storila danes. V resnici
 19 III  |        jesenskem miru, se je Alena kar ni mogla veseliti. Njene
 20 IV   |               IV. ~Nič ni potrkal, kar vstopil je, dasi je bilo
 21 IV   |               Prav. -- Zdaj to, za kar sem prišel. S fantom začnita
 22 IV   |        učiteljici. Le zvohajte se, kar vas je tičev istega perja.
 23 IV   |       Žimnice napravim za strnade. Kar rumeno jih je po njivi.
 24 IV   |      nastavljal nedolžnim ptičkom. Kar pusti! Danes se bova učila!" ~
 25 IV   |           ker ste še človek, povem kar po pravici, in zato upam,
 26 IV   |        vsaj za nekaj trenutkov to, kar je nekdaj živelo v moji
 27 IV   |      priporočim in na svidenje!" ~"Kar pridite, kadar drago!" ~
 28 IV   |       kmetih je odtrgana od vsega, kar se imenuje svet. Družbe
 29 IV   |           razumem." ~"Drage volje! Kar pridite!" ~"Ti, socialist,
 30 IV   |          sama daje od te revščine, kar ima, urezuje, šiva -- če
 31 IV   |           je bila vidno v zadregi, kar je Maro silno veselilo. ~"
 32 IV   |         tej kretnji je bilo nekaj, kar je pretreslo. To sta občutili
 33 V    |          ni nič lačen, da je jokal kar tako, nalašč. ~Smrekar se
 34 V    |             te je vendar prineslo! Kar nataknjen sem že bil! Kakor
 35 V    |            iskal, potem pa pljunil kar za vrata in sedel. ~"Pasje
 36 V    |        poudarkom, ki je narekoval: Kar se bo sedaj govorilo, je
 37 V    |       pojutrišnjem pisali ali celo kar udarili na telegraf. Če
 38 V    |       navsezgodaj! Lezi, če hočeš, kar v naš hlev! Nocoj nisem
 39 VI   |           Mati govori in ponavlja, kar je že tolikokrat ponovila.
 40 VI   |           ji godi, veruj mi, godi, kar se da. Otrok pozabi pisati,
 41 VI   |       begali, vprašanj ni razumel, kar je odgovoril, je bilo napak,
 42 VII  | skomizgnila z rameni. ~"Sedite, pa kar povejte! Tako, semle; je
 43 VII  |          delam tole, kakor vidite, kar mi je največja uteha za
 44 VII  |           pogovoru in se je bavila kar največ z Viktorjem. ~Po
 45 VIII |           štulasti klobuk se mu je kar sam od sebe obesil na oči,
 46 VIII |      zamašil čutaro in jo spravil. Kar trenil ni več, iz levega
 47 IX   |         staršem, ker je zamolčala, kar je slutila o Smrekarju.
 48 IX   |         brke in rekel: ~"Ti ukaži! Kar reci!" ~"Če bova ovčke pasla,
 49 IX   |         bliže do nje. ~"Le recite, kar recite: Slepar -- slepar!" ~"
 50 X    |           na korenjišču. ~"Naredi, kar hočeš," je zamahoval z roko. "
 51 X    |        pokrepčal, da je vse tisto, kar jo je prej navdajalo z grozo,
 52 X    |           nadrobno preudarila vse, kar se je dogodilo. Mirno je
 53 X    |          ali naj komu razodene to, kar je pravzaprav bolj slutila
 54 X    |    katerima ji je kljuvalo v dušo, kar ji je bil oponesel Smrekar:
 55 XI   |             ti in tvoj narod! Brr! Kar začni po Prešernovo: Gosence
 56 XI   |          drugi sta brali z obraza, kar bi bili radi obe zabrisali. ~"
 57 XI   |           Mara je nalašč ponovila, kar mu je očitala prej Minka. ~"
 58 XI   |           je z dejanjem dokončala, kar ni hotela z besedo. Brest
 59 XII  |          Mehka kakor medna hruška! Kar pojdiva. Za jutri sem te
 60 XII  |           bi se ti zavalil dobiček kar z vozom." ~Ker Štefan še
 61 XII  |         Kakor pribito! Pet, če ne, kar sedi na voz in poženi!" ~
 62 XII  |          da bi še sitnaril tod!" ~"Kar vidva naredita v mojem imenu!" ~
 63 XIII |              Bresta tak pozdrav ni kar nič zbodel. Vstal je, se
 64 XIII |          svoji časti, zaupajte mi, kar vas tare." ~Alena ga je
 65 XIII |         zediniti. Ženska je skopa, kar se da. In slišite, v to
 66 XIII |            samo za to, da utajimo, kar imamo v srcu." ~"Ali ste
 67 XIII |         Morda mi razodenete sedaj, kar vas teži pri Smrekarjevih." ~
 68 XIII |   razburjeno pripovedovati Brestu, kar se je zgodilo zadnje dni.
 69 XIV  |        mora priti kot vihar, da te kar odnese s seboj, kakor rožico
 70 XIV  |      klasične filologije in rabil, kar se je dalo, grških in latinskih
 71 XIV  |          je bila malobesedna in je kar največ stregla in pomagala
 72 XIV  |        započela pogovor med seboj, kar je Mara vselej opazila preko
 73 XIV  |            opozorila Minko. ~"Grem kar sama. Strah me ne bo ujedel!
 74 XV   |           Aleno. ~"Kakor bi umrli! Kar nič ne pridete! A -- seveda,
 75 XV   |        polno pismo od mame, da sem kar nesrečna." ~Minka ni takoj
 76 XV   |        nujno?" ~"Kajne, da ni bilo kar tako med Maro in Brestom?
 77 XV   |            sedaj -- ponosna na to, kar sem, ker sem sama iz sebe!" ~
 78 XV   |          na cesto. V nekaj tednih, kar so sekali gozde, se je vdova
 79 XV   |            se zakotalil po tleh. ~"Kar pustite," je branila Strniška,
 80 XV   |            pobrati. ~"To je tisto, kar me jezi, tako jezi, da zbolim,
 81 XV   |           dožene! Je rekel, da gre kar na pošto!" ~"Erna je nedolžna!
 82 XVI  |     pestili, Erna je razgadena, da kar skovika, celo mene je vprašal,
 83 XVI  |        zvezda mi, razodene Brestu, kar jo je tako grozno mučilo. "
 84 XVII |            sem je vesela, da mi je kar napol odleglo. Ko mi prinese
 85 XVII |        prav na tem mestu razodeti, kar me teži. Ponoči, v snegu.
 86 XVII |            dovolite, in vam povem, kar bom zvedel!" ~"Le pridite!
 87 XVII |        Brest je opisal in ponovil, kar je zvedel. Nato je pripomnil: "
 88 XVII |         Brest se je razvnemal, "za kar so drugi vas, za to je zbodel
 89 XVIII|    razburjenju, katerega ni izdalo kar nič njeno vedenje, razlagala
 90 XVIII|            In vendar uči marsikaj, kar nikakor ni predpisano. Toda
 91 XVIII|          razredu, potem mi to delo kar prepovejte. Dokler pa za
 92 XVIII|       Brnač, Smrekar! Povejte jim, kar jim gre! Pred šolo so!" ~
 93 XVIII|           zadoščenje in priznanje: kar sem delala, sem delala po
 94 XVIII|          ovaduh in še kaj drugega, kar sami veste." ~Iz Alene je
 95 XIX  |            prosim vas! Verujte mi, kar sem vam rekel, da vas globoko
 96 XX   |       odšel z njim po stopnicah. ~"Kar v obednico pojdite; morda
 97 XX   |          delati jaslice. ~"Naj bo, kar sem obljubil," se je odločil
 98 XX   |      svrhnik? Nič nisem ugovarjal, kar skrivaj sem jo oblekel.
 99 XX   |         oklenila očeta za komolec, kar ni nikdar storila, odkar
100 XXI  |        razmetava denar. Vse govori kar očitno, da ga je Smrekar
101 XXI  |     spoznala Brestovo pisavo. Vse, kar je tihi, ljubezni polni
102 XXI  |          je silno pusto in prazno, kar je odšla, da prazniki brez
103 XXII |           tako, katere nam je žal, kar imamo las na glavi! Kajne,
104 XXII |           segel po slivovki in pil kar iz steklenice brez kozarčka. ~"
105 XXII |            tako pogledal, da jo je kar streslo, in sem govoril: "
106 XXII |  prisegajmo," je silila Strniška. "Kar je, je. Bog ve, kdo je ukradel
107 XXIII|            vrste učiteljica, če ne kar slaba. Ne vem, zakaj sem
108 XXIII|             naj ne govoriva o tem, kar mi je pisala Minka. Toda