Chapter

  1 I    | postopanje -- ta prazni nič -- to me goni proč -- samo to --
  2 I    |         smete nič privoščiti - to me peče -- odpustita!" ~Alena
  3 I    |         pot. Utegne deževati, ker me tako prijemlje v kolenih." ~"
  4 I    |             Trda je. Verjameš, da me je sedajle, ko natančno
  5 I    |           in je ni več." ~"Nalašč me ne razumeš, ker me nočeš,
  6 I    |         Nalašč me ne razumeš, ker me nočeš, ker ste moški vsi
  7 II   |        pripomnila Baruša. ~"Deček me je pogledal čez mizo, popustil
  8 II   |           bom mogla, naredim. Kaj me briga." ~Oče je dvomljivo
  9 III  |          tej službi!" ~"Hvala, to me pa resnično veseli. Saj
 10 III  |       bilo doma, tajno! Ta človek me pa prvič vidi -- in takoj
 11 IV   |        gospica Alena -- a -- kako me veseli!" ~Poštaričin glas
 12 IV   |             Prosim, sedite! Zares me veseli, da pride vsaj en
 13 IV   |           v uradu človek. Saj ste me slišali, kajne? Hi-hi-hi,
 14 IV   |      nikar ne pretiravajte! Sicer me bo pa zelo veselilo, če
 15 IV   |            Frklja, kako hodi! Smo me druge tudi -- a -- seveda!
 16 IV   |  razsodila: Vsiljivec! Še vprašal me ni, ali sme pisati. ~A brala
 17 IV   |            Sedite!" ~"Vaš pozdrav me izredno veseli. Dasi sem
 18 IV   |         otrok, naj bodo nagi, kaj me briga!" ~"Gospodična Alena,
 19 IV   |  homeopatnih kroglic bombe, tedaj me pokliči, da razbijeva ta
 20 V    |           kako se imata rada! Res me veseli, gospodična! Kakor
 21 V    |           saj sem mu dovolila, da me tiče. Bova še bolj prijatelja." ~"
 22 V    |        zmotil za pet kubikov, naj me vrag cvre še dvajset klafter
 23 V    |         klafter bolj globoko, kot me bo že tako." ~"In Brnot?" ~"
 24 V    |       Strniško? Ta Brnotov drobiž me ne briga toliko. Pri njej
 25 VI   |               Po Joka, in ne jezi me!" ~Smrekar je zvrnil kozarček
 26 VI   |            profit, Minka... ~"Kaj me briga ta umazanost," si
 27 VI   |         in še bom veljak, ne bodo me spodlezli -- ne bodo! ~Tedaj
 28 VI   |           Kako ste pridni, da ste me obiskali!" ~"Nikar se ne
 29 VII  |           v žep in s sklepom: Kaj me vse to briga? vstopila k
 30 VII  |           še bom in vselej, kadar me kdo poprosi!" ~"Grozil vam
 31 VII  |           dvignila je roko: ~"Naj me le preganja! Toda..." ~Takrat
 32 VII  |          dokler se ne vrne. Vedno me skrbi, da ne bi nekoč zvedela:
 33 VIII |      Antonu. Tale Vrbek iz Grabna me sili." ~"Vrbek? No, no!" ~
 34 VIII |     Marevževec?" ~"Seveda. Ali bi me rad napregel? No, če daš
 35 IX   |      Smrekarja je streslo. ~"Izda me v tej pijanosti." ~Postavil
 36 IX   |      proti šoli. ~"Minka, pomnila me boš!" ~Nato je legel in
 37 IX   |        trgale iz ust. -- "Pustite me -- dajte ovojnico nazaj. -" ~
 38 X    |         je zamahoval z roko. "Kaj me briga! Moram res za vsak
 39 X    |         pastirjem. ~"Tudi ovce se me ogibajo, tudi te vedo, da
 40 XI   |         pripela ob pas. "Le obsij me, saj ni več daleč blato
 41 XI   |  izobrazbo - ali da bi se ubijale me, ko imamo šole že preko
 42 XI   |       radi obe zabrisali. ~"Briga me njegov semester! Nekaj zabave
 43 XII  |           pragom. ~"Jok, ne draži me; sicer odklenem psa z verige
 44 XII  |        napenjal verigo in lajal v me šetarja. ~"Kako bi ji do
 45 XII  |        mizo: Nikar ne daj!" ~"Nič me nisi sunil." ~Strniška je
 46 XII  |          razumemo." ~"Nič, ne boš me ne! Kakor pribito! Pet,
 47 XII  |         in močne starine. ~"Da bi me napojil, kajne?" ~A vendar
 48 XIII |          Tudi mene! Ali drugod bi me morda bolj kakor tukaj." ~"
 49 XIII |           krožnik izpred njega. ~"Me res jezi," je ponovil Smrekar
 50 XIII |           kdove kako dolgo. Menda me po pravici raztogoti tako
 51 XIII |           Najbolje, da veš. Sicer me pa pusti. ~Jaz že spim." ~
 52 XIII |        sanje. ~"Jaz se vrnem. Ali me spremite tudi nazaj?" ~"
 53 XIV  |        tega duha. Toda prosim, da me prav razumete! Ne mislim
 54 XIV  |              Grem kar sama. Strah me ne bo ujedel! Lahko noč!" ~
 55 XIV  |           v nedeljo zvečer?" ~"Ni me strah. Koga naj bi se bala?" ~
 56 XV   |           lepo, ko sva sosedi, da me ni bilo. Poboljšala se bom!" ~"
 57 XV   |           boljša. Celo Smrekarica me draži. Tako neumna nisem,
 58 XV   |           tako razburjena."  "Vsi me dražijo, vsi nagajajo." ~"
 59 XV   |           Smrekarica, Mara -- vsi me zbadajo. Kakor da sem institutka.
 60 XV   |           drvarjev. "Poglejte, to me spravi v grob! Kakor bi
 61 XV   |       pobrati. ~"To je tisto, kar me jezi, tako jezi, da zbolim,
 62 XV   |        kdor stori dobro!" ~"Da si me pustil pri miru in nisi
 63 XV   |        bolje! Za lepe tisočake si me okajnal!" ~"Jaz?"  "Kdo
 64 XVI  |         roko. ~"Ta jeza Taljanova me veseli, tako veseli, kakor
 65 XVI  |        strah in prošnjo: Ne izdaj me! Ne vleci me v blato! In
 66 XVI  |    prošnjo: Ne izdaj me! Ne vleci me v blato! In zaeno ji je
 67 XVI  |        krohot je utihnil. ~"Groza me je te samote!" ~Alena je
 68 XVI  |  nevoščljivi -- in še od njega bi me odgrizli, da bi bila kakor
 69 XVI  |         sem študiral te dni. Zato me ni bilo!" ~"Tako? Sem mislila,
 70 XVII |       Aleno. ~"Dolgčas? Meni? Kaj me briga Brest!" ~Tako je Alena
 71 XVII |           Brestova?" ~"Da! Spremi me!" ~Aleni je izginil hipoma
 72 XVII |         znate postreči! ~Kakor bi me sam angel božji potolažil,
 73 XVII |           tem mestu razodeti, kar me teži. Ponoči, v snegu. Ali
 74 XVII |          da vam je vse znano. Vse me pika in zbada: Mara, Erna,
 75 XVII |            Ali sem pismonoša? Kaj me briga, če se je izgubilo?" ~
 76 XVII |        zamerite, prosim, in nikar me ne umejte napak. Danes se
 77 XVII |         pravzaprav ni naša, torej me ne briga!" ~Bresta je tak
 78 XVII |      Sedaj moram k Smrekarju, ker me je povabil. Pojdite še vi!" ~
 79 XVIII|           po mizi: ~"Ne neham, če me stro!" ~Urša je z razprtimi
 80 XIX  |           do novega dela. Ali naj me potre?" ~Minka ji je odmaknila
 81 XIX  |   ustopila na sredo sobe: "Streti me moreš, potreti nikdar, usode
 82 XIX  |          bila meni." ~"Ne obsojaj me zato. Brest je tako dober!" ~"
 83 XIX  |          govori srce. Poslušaj pa me tole: Ti nisi za Smrekarjevo
 84 XIX  |   ženskega srca. Dovolj grenkosti me je stalo to spoznanje. Pomni
 85 XIX  |       obiskat Brestovo mater. Ali me spremiš?" ~Alena je takoj
 86 XIX  |          že pri polnočnici!" ~"To me zares veseli, mati!" ~"In
 87 XIX  |          bi jo pričakoval. ~"Kako me veseli, Alena! Slutil sem,
 88 XX   |               Vendar spet enkrat! Me veseli!" ~Štefan mu je podal
 89 XX   |            to je duša! Ob kruh bi me bil spravil ta kajon, da
 90 XXI  |          je opravičeval: ~"Kajne, me niste spoznali? Seveda,
 91 XXI  |           kakor štorovi! Poglejte me, štiri mernike pšenice vam
 92 XXI  |      palice in sem prepričana, da me ne poneso iz šole." ~"Če
 93 XXI  |         do teh ljudi? Kdo drug pa me drži v teh hribih kakor
 94 XXI  |      Sedaj imam črno na belem, da me nihče ne preganja, da je
 95 XXII |      prodal, kaj? Slabo, vem, ker me ni bilo, tristo hudobcev
 96 XXII |   primešetaril debele stotake, da me je Smrekar klel zaradi tega.
 97 XXII |     zaradi tega. In za to dobroto me je spravil v pravdo pismonoša
 98 XXII |     spravil v pravdo pismonoša in me je potisnila Strniška. Fej,
 99 XXII |           in sicer takole: Sodnik me je vprašal: "Ali vam je
100 XXII |          mi je plačala kosilo ter me tako rekoč odpuščanja prosila.
101 XXII |              Da mi bo razbijal in me zmerjal! Naj pije, kaj mi
102 XXII |       Žena ga je klicala. ~"Pusti me!" je zavpil osorno. Koraki
103 XXIII|        sva že govorila o tem. Kaj me briga ljudstvo! Sámo nič
104 XXIII|       Minka mi je danes pisala in me odločno svarila." ~"Pred
105 XXIII|           Kaj mi je mar! Ne draži me! Pusti me!" ~"Izvrstno!
106 XXIII|           mar! Ne draži me! Pusti me!" ~"Izvrstno! Torej spet