Chapter

  1 I    |               Stran..."  Oče in mati sta zaeno ponovila to besedo,
  2 I    |              oba, očeta in mater, ki sta še z bolečino v srcu takoj
  3 I    |              in stisnila ustnice, da sta se v kotih ob njih zarezali
  4 I    |           dve krepki črti. Roditelja sta se spogledala, oči so govorile
  5 II   |              dne pri Zlati racki, ko sta žena in hči iskali službe
  6 II   |           sam s seboj. ~"Osem! Sedaj sta že na postaji. -- Če nima
  7 II   |        sprevrglo. ~"Pol devetih. Ali sta dobili voz? -- Bogve. Na
  8 II   |              Ni mi bilo po volji, da sta šli nafrljeni kakor baronovki,
  9 II   |            so se ta veselo odprla in sta stopili v sobo Baruša in
 10 II   |       pomagala možu iz naslanjača. ~"Sta opravili? Dobro, kakor vidim?
 11 II   |         nenavadno darežljivo. Ženski sta večerjali in se smejali
 12 II   |             sva prišli, kajne?" ~Obe sta se zasmejali. ~"Kakšen?"  "
 13 II   |           Povej, povej, Alena!" ~Obe sta se zasmejali. ~Trpotec je
 14 III  |            njen otrok sreči naproti, sta pozabili grenkost tiste
 15 III  |          mimo nje, ko jo je nagnila, sta pritekli dve veliki solzi. ~
 16 III  |          trgal iz prsi. ~Mati in hči sta se tesneje objeli in poljubili: ~"
 17 III  |              zbogom ni rekla! ~Konja sta se vzpela, zavora je odnehala,
 18 III  |           nekoliko zapekla vest, ker sta z materjo prav tako sodili
 19 IV   |         enkrat, toda drugače... ~Uri sta naglo pretekli. Viktor je
 20 IV   |           Erna je odgrnila zaveso in sta stopili v urad. ~"A -- seveda,
 21 IV   |            se boste!" ~Mara in Alena sta stopili v Minkino stanovanje. ~"
 22 IV   |          nekaj, kar je pretreslo. To sta občutili obe, Alena in Mara.
 23 IV   |              Alena in Mara. Umaknili sta se očem Minke, pa ob istem
 24 IV   |            srečali s pogledi. In obe sta brali v očeh druga drugi
 25 V    |              je tembolj začudila, ko sta Smrekarja oba hkrati veselo
 26 V    |               še jutri! Dva tisočaka sta tudi vredna, da se pripogneš.
 27 V    |     šklepetale šipe po oknih. Ženski sta se stiskali druga k drugi,
 28 VIII |            za pismo stotaka. Udarila sta, Jok je pijan zagrčal. ~
 29 IX   |              sedli takoj k obedu, ko sta se nehala učiti. ~Pri mizi
 30 IX   |          Smrekar skoz okno, od koder sta z ženo gledala za sinom
 31 X    |         porogo: Kruhek, kruhek! ~Oba sta oči naglo povesila. Smrekar
 32 X    |          obrnila in odšla. ~Popoldne sta se uri pri pouku grozno
 33 XI   | gospodinjstvo." ~"Za gospodinjstvo?" sta se zavzeli obe hkrati. ~"
 34 XI   |           sila odveč. ~Alena in Mara sta se ob Minkini pikri opazki
 35 XI   |              spogledali. Druga drugi sta brali z obraza, kar bi bili
 36 XII  |            je povedal po pravici, da sta Jok in Smrekar barantala
 37 XII  |            Smrekar Joka za rokav, da sta šla še v hišo. ~"Mati, še
 38 XII  |         ganila od mize. ~"Bova!"  Ko sta sedela na vozu, je Smrekar
 39 XII  |              gromski zasmejal. ~Nato sta umolknila. ~Po polju se
 40 XIII |               Celo zapela je. Prišla sta skoraj do šole, ne da bi
 41 XIII |            Če le dovolite!" ~Obrnila sta se in prehodila nekaj pota
 42 XIV  |           Minko in Aleno na punč. Ko sta obe drage volje obljubili
 43 XIV  |    prerokovali hudo zimo. ~"Že luč!" sta se začudili Alena in Minka,
 44 XIV  |          začudili Alena in Minka, ko sta hkrati vstopili. ~"Saj je
 45 XIV  |            dekleta!" ~Minka in Alena sta se obotavljali. ~"Izpijta,
 46 XIV  |              kaj ognja v žilah!" ~Ko sta izpili, so zapečatile bratovščino
 47 XIV  |        pomagala Mari. Brest in Alena sta često započela pogovor med
 48 XIV  |           izpred šole, Mara in Minka sta se poslovili od Bresta in
 49 XIV  |            naj bi se bala?" ~Pričela sta polagoma stopati drug ob
 50 XIV  |            je dostavil Brest. ~Molče sta stopala dalje in prišla
 51 XIV  |         Alena ga je pogledala. ~Roki sta se strnili v slovo, Alena
 52 XV   |          razveselila dveh kmetic, ki sta prišli po opravku na pošto. ~"
 53 XV   |             je vzdihnila Alena. ~Obe sta potem molčali. Ko sta že
 54 XV   |            Obe sta potem molčali. Ko sta že prišli skoz vas in se
 55 XV   |              pogledala Aleno in spet sta nekaj trenutkov molčali. ~"
 56 XV   |           sama zanjo." ~Prijateljici sta nadaljevali pot ob levi
 57 XV   |              na rjavem travniku. ~Ko sta prišli do Strniške, je zaropotala
 58 XV   |           Saj nimam skrivnosti!" ~Ko sta vstopili, je zavila vrsta
 59 XV   |       Smrekar, ker si mu pomagal, da sta mi izplela to bogastvo!
 60 XV   |            na Miklavžev večer. ~Nato sta učiteljici naglo odšli. ~
 61 XV   |             odšli. ~Daleč pred seboj sta videli Joka, ki se je gnal
 62 XVI  |         domov, je videla iz sobe, da sta šla preko dvorišča pismonoša
 63 XVI  |           lesi, ki vodi na dvorišče, sta obstala. Jok je govoril
 64 XVI  |            obrazom nego z besedo. Ko sta se ločila, je pismonoša
 65 XVI  |           nekajkrat napreči sani, da sta se peljala z Viktorjem na
 66 XVI  |          občinski svetovalci, prišla sta župnik in kaplan in seveda
 67 XVI  |            bi ne zmogla tega." ~Nato sta šla po slabo izhojeni poti
 68 XVI  |             imate mirno vest!" ~Nato sta šla po stopnicah. ~Pri večerji
 69 XVI  |          malobesedni. Brest in Alena sta bila še tako pod vtisom
 70 XVI  |         vtisom nenadnega dejstva, da sta kakor preplašena drug drugemu
 71 XVI  |             hvale vredno!" ~"Zares," sta pritrdili Smrekarica in
 72 XVII |            glava na njegove prsi, ko sta se vračala na Miklavžev
 73 XVII |         krevsal proti Smrekarju. Oba sta za hip obstala. Mešetar
 74 XVII |      nesrečen! Pojdiva!" ~Učiteljici sta odšli, druga za drugo, v
 75 XVII |             počivala pod snegom. ~Ko sta potrkali pri Brestovih,
 76 XVII |      zaškripale stopnice, po katerih sta previdno stopala v vežo. ~"
 77 XVII |              pošepetal Brest, preden sta stopila v sobo. ~"Janez,
 78 XVII |        gotovo treba zdravnika. ~Nato sta se Brest in Alena poslovila
 79 XVII |             ni bilo na poti. Stopala sta polagoma, molče. Brest se
 80 XVII |         pogumen kot jaz? Dokaži! ~Ko sta prišla vrh stopnic, je Brest
 81 XVII |            pismonoša je pijanček. Če sta v precepu, se izvijeta iz
 82 XVIII|            jaz. Potem bi šlo!" ~Nato sta se napotili učiteljici v
 83 XVIII|        gostilno k obedu. ~Učiteljici sta naglo dokosili in razmišljali,
 84 XVIII|             kdor ni bil žganjar. ~Ko sta zvedeli, da ni bil pri nadučitelju,
 85 XVIII|              Po dokončanem pouku, ko sta bila sama v sobi, je nagovoril
 86 XVIII|          cesto. ~"Zaboga, Minka, kaj sta imela?" ~Skočila je k tovarišici
 87 XVIII|       zavalovila proti durim. ~Tedaj sta se pojavila župan in župnik,
 88 XVIII|           priklical šunder. S težavo sta pomirila ljudi, da so se
 89 XVIII|         mogla odpeti pelerine. ~"Oba sta vsaj toliko poštena kot
 90 XIX  |              s sonca, od zvezd. Zato sta obe dolgo molčali. ~"Ti
 91 XIX  |              lepa, ljuba mati!" ~Obe sta se zasmejali. ~"Kajne, Alenčica,
 92 XIX  |             oba vzdramljena iz sanj, sta odstopila za korak vsaksebi.
 93 XX   |         odprl vrata. ~"Vidite, tukaj sta!" ~Brest je vstopil. ~"Kaj
 94 XX   |              protin po nogah. Zavila sta v restavracijo. ~"Poglej,
 95 XX   |             očeta šop boljših smotk, sta se naravnala proti domu.
 96 XXI  |            krasoto prirode. ~Dve uri sta potekli, preden se je dokopala
 97 XXI  |         Pomenita se!" ~Minka in Jera sta se naglo razumeli in pomenili,
 98 XXI  |      prigriznemo." ~Debelo uro potem sta spremljala gospod Boštjan
 99 XXI  |          posebnega ti povem." ~Odšli sta v Alenino sobico. ~"Poglej
100 XXI  |              je spremila do veže. Ko sta se ločili, je vstopil mestni
101 XXII |           sebi, prekrižani čez prsi, sta zarožljali. ~"Prav imaš,