Chapter

 1 II   |   naštela očitkov -- težko kopo. Toda nič tega, Baruša se je zasmejala,
 2 III  |    videla objokane materine oči. Toda začutila je v smehu toliko
 3 III  |         v obraz, kako je krasna. Toda to ni vplivalo. Izpod umetne
 4 III  |     položil prst na ustnice. -- "Toda denar, denar! Jaz zahajam
 5 III  |   pojavile jezne gubice na čelu. Toda Brest je govoril naglo dalje,
 6 III  |         Bresta, ko je bila sama. Toda spomin ji je bil bolj neprijeten
 7 III  |       tako sodili Smrekarjeve. ~"Toda, to je bilo doma, tajno!
 8 IV   |       Alena je začela še enkrat, toda drugače... ~Uri sta naglo
 9 IV   |          Morda je ni v uradu. -- Toda ob enajstih -- mora biti." ~
10 IV   |        sem. Sama ne vem, kaj so, toda ljudje niso, to dobro vem.
11 IV   |         ne zahajate?" ~"Zahajam, toda Smrekar, moj Bog, ta takisto
12 VI   |    obresti, sešteval in računal. Toda komaj dve strani je presodil,
13 VI   |    pisati, kadar mu je predobro. Toda danes pride pismo, gotovo
14 VI   |     veseljem kakor prejšnji dan. Toda kljub dobri volji niso izginile
15 VII  |      roko: ~"Naj me le preganja! Toda..." ~Takrat so se nenadoma
16 VII  |   nemirno. Res se zasluži nekaj! Toda to trpljenje in te večne
17 VIII |        telo, skoz srce in mozeg. Toda ni se ganil; samo njegovo
18 VIII |        Srce se mu je vznemirilo. Toda hitro je sedel, ker so se
19 IX   |          slišal Jokovih groženj. Toda na tretji stopnici je že
20 IX   |         dalo odpreti brez sledi. Toda dobro je držal klej in še
21 IX   |       vedeti in nič mi ni mar -- toda tega ne podpišem, ker se
22 X    |    besedi je bila resnična skrb, toda Alena ni mogla verjeti,
23 X    |          prejšnji strah in stud. Toda nič več ni klonila pred
24 XI   |          prišel Jok k Smrekarju. Toda pred njo se ni pojavil in
25 XI   |         in stisnila roko Aleni. "Toda prvega vaju povabim na punč.
26 XI   |         zamahnila s sončnikom. ~"Toda vnaprej ti povem, Minka,
27 XI   |         bo poslušala." ~"Bom ga, toda vem, da bo gorela iz njega
28 XI   |         upirala oči v popotnika. Toda Mara je vzkliknila, preden
29 XII  |        in pogledala Joka. ~"Pet! Toda za Boga vas prosim, ne črhnite
30 XII  |        žel kdovekaj pri kupčiji, toda čast, čast - in kredit.
31 XII  |    zanašalo zadnji konec voza. ~"Toda povem ti, Štefan, da se
32 XIII |     Brest je hotel spregovoriti. Toda ni utegnil in je stisnil
33 XIII |          je brez obresti vse to. Toda o bogatih obrestih naj govore
34 XIII |          poganjate za svoj stan. Toda to-le preudarite: Zakaj
35 XIII |   kmetoval, bi živeli, ne rečem; toda presneto bi nam bili kosi
36 XIII |     odločno pravdo s Smrekarjem. Toda pod mizo je začutila rahel
37 XIII |        dal tujec kak stotak več. Toda jaz sem ji pri tej priči
38 XIII |          da jo je vleklo za njo. Toda luč je že izginila in ona
39 XIII |        Ne samo ženske, vsake!" ~"Toda nocoj se pred Smrekarjem
40 XIII |       razvnemala. Dobro, molčim. Toda, prosim vas, ko nimam nikogar,
41 XIV  |          že vzela, nič ne rečem. Toda jaz hočem tudi fanta - fanta!
42 XIV  |        Alena segla po cigareti. "Toda o Brestu si precej mojih
43 XIV  |   inteligenci premalo tega duha. Toda prosim, da me prav razumete!
44 XIV  |         trdil, da vas občudujem. Toda - delo za narod -- ali ni
45 XIV  |       idealno, gospodična Minka. Toda življenje uči drugače. Le
46 XIV  |      delovanja." ~"So taki, žal, toda ne vsi! In to grdo življenje
47 XV   |         je otrla z rutico oči. ~"Toda še nekaj te muči, ljuba
48 XV   |        sama zavist, grda zavist! Toda povem ti, da bom poslej
49 XV   |        to hudobno ali je neumno. Toda to vem dobro, da tako natolcevanje
50 XV   |  govorila. Razodenem ti, nerada, toda iz ljubezni ti razodenem:
51 XV   |        izgubi, da bi se prav to. Toda ta gospod bo vse dognal!
52 XVI  |          pri nalogi pozno v noč. Toda obednica je bila nema. Tudi
53 XVI  |          kako trpi zaradi njega. Toda takoj je opustila to misel,
54 XVI  |          Minko, bila pri Erni -- toda povsod molk o tem. Že se
55 XVI  |         plaši ob praznem strahu. Toda ni dolgo trajalo, ko se
56 XVI  |   strahovi. Želela si je Bresta. Toda odkar je začelo snežiti,
57 XVI  |         doma otročje kljubovala, toda vselej, kadar jo je obšla
58 XVI  |           da ste darovali drugi; toda vse delo in ves večer je
59 XVII |         bilo, tako strašno sram, toda bolj kot pred Maro in Erno,
60 XVII |       ona se je napotila naprej, toda ni čutila nog in ni opazila,
61 XVII |           je rekla s poudarkom. "Toda to naj vas ne briga! Molčiva
62 XVII |         Zares bi bil rad prišel! Toda zaril sem se v knjige --
63 XVII |         je srdito planil kvišku. Toda ker mu je bilo vrojeno,
64 XVIII|         nadzorstvo ni vsakdanje, toda o vzroku ni imela pojma.
65 XVIII|       kar nikakor ni predpisano. Toda uspeh je jasen in izvrsten --
66 XVIII|    kravale! Bi se, nič ne rečem, toda za to bi najslabša morala
67 XVIII|       Minki je vztrepetalo srce, toda samo za trenutek. Takoj
68 XVIII|          rok oderuhov in pijavk. Toda če bi tudi bila politika,
69 XVIII|         iskala tolažbe pri Mari. Toda to pot jo je nehote zanesla
70 XVIII|    tičati vmes Smrekarjeva roka, toda uverjena ni bila. Ob tej
71 XVIII|         To pa jaz ne bom nikdar! Toda takisto slovesno izjavljam,
72 XVIII|         gre tvoje žito v klasje. Toda sedaj bodi modra žanjica
73 XVIII|          bo zorela moja pšenica. Toda to je moja skrivnost! Živela
74 XIX  |         v jutro prag svoje sobe. Toda v sončni luči se je vse
75 XIX  |       razbrati razburjene misli. Toda ni mogla. Prijetna brezčutnost
76 XIX  |   premalo, po moji sodbi namreč. Toda pustiva to. V tebi govori
77 XIX  |          družbe do sodnega dne. ~Toda službe ne odpovej! Nikakor
78 XIX  |     spregovorila. ~"Kajpa da ga! Toda saj ne utegne. Še zmešalo
79 XX   |           ba -- kdo bi se menil. Toda pravzaprav je še otrok.
80 XX   |          in hotel naglo zaspati. Toda v polsnu so pogledale vanj
81 XX   | ponavljal čez dan obdelano snov. Toda kmalu so se mu začele oddaljevati
82 XX   |        da stopa pred njim Alena. Toda nje ni bilo, pač pa se je
83 XX   |          trenutek se spogledale, toda zadosti dolgo, da so zaeno
84 XX   |        Torej čestitam!" ~"Hvala, toda je še vse lahko vija-vaja-ven!
85 XXI  |          ti se šališ!" ~"Grem -- toda ne v samoto, ampak v svoje
86 XXII |          Rahne, stoječ ob mizi, "toda Jok se izmuzne." ~"Kakor
87 XXII |           E, Smrekar je Smrekar! Toda človek ne sme govoriti." ~"
88 XXII |        je začel počasi Markovec. Toda Andrec ga je hrupno prekinil. ~"
89 XXII |     druga za drugo v ozki gazi. ~Toda prav takrat so nenadoma
90 XXII |         se trudili ob mešetarju, toda ni se ganil. Smrt je gledala
91 XXII |        je trepetal na žerjavici. Toda še na pepelu so se svetile
92 XXIII|  katerega so pili skupno z Maro. Toda Mara ni imela zavezanih
93 XXIII|        Ivanu. Ni ljubila Bresta, toda ženska gizdavost jo je razdražila,
94 XXIII|    pritisnil na kljuko in odšel. Toda ko je gledal Aleno objokano,
95 XXIII|          kar mi je pisala Minka. Toda moram ti razodeti še eno
96 XXIII|        Mati je poskusila vstati, toda sin ji je ubranil. ~"Brez
97 XXIII|   zarjavelih devicah, nič ne de. Toda zmaščujem se nad moškimi,
98 XXIII|          Alena se ji je smejala. Toda njen smeh ni donel, njen
99 XXIII|        ljubezen prelivala v srd. Toda srce, ki jo je prvič v življenju