Chapter

 1 I    |          vnovič sam: ~"O, poznam te, Baruša; vse dobre matere
 2 I    |         brez preudarka si! Teplo te bo to med tujci!" ~Oče si
 3 II   |         Baruša ni hotela slišati te opazke in je kar nadaljevala. ~"
 4 III  |   govoril sklep njenega srca, da te grenke ure ne želi živeti
 5 III  |        bi se ji ne bile prilegle te besede. Domislila se je
 6 III  |      bili dobrotniki. Zato se je te misli hitro otresla in zaeno
 7 IV   |   Smrekar?" ~"Sem mislil, da vam te želje ne bo treba razodevati,
 8 IV   |    vedela, da mehanično ponavlja te besede. ~"Prav. -- Zdaj
 9 IV   |         zapela nego spregovorila te besede. Vrata so se hitro
10 IV   |        videla to rdečico. ~"Brr, te razglednice -- sitnice!
11 IV   |           Prosjači, sama daje od te revščine, kar ima, urezuje,
12 V    |       tudi ne bom pila čaja, ker te imam rada! Vidiš, zaradi
13 V    |         pojdiva, Viktor! Spremim te!" ~Sinček je ubogal Aleno.
14 V    |       kljubovalnost. ~"Ná, pa še te!" ~Oče je pograbil še tri
15 V    |  pozdravila prišleca. ~"No, Jok, te je vendar prineslo! Kar
16 V    |          drugačne pregnal, pa bi te ne." ~Smrekarica je ovila
17 VI   |         po njem. Sram ga je bilo te tovorne procesije in še
18 VI   |         z bobnom, da izterja vse te širom doline razupane stotake!
19 VI   |         skočil s postelje. ~"Sem te tako učila? To ni križ!
20 VI   |          da je z ropotom glušila te besede, ki so odmevale od
21 VI   |     Videla je, kako so se režale te besede z mešetarjevega ostudnega
22 VI   |        pismo!" ~Strah je plul iz te misli in roke so se mu same
23 VI   |          je zavistno razveselila te rdečice in nalašč podržala
24 VII  |        zabava, torej ne zaslužim te pohvale!" ~"Zabava?"  Alena
25 VII  |     razpoložen, se ti ljubi, ali te veseli ta predmet, recimo
26 VII  |      nekaj! Toda to trpljenje in te večne skrbi in strah zanj.
27 VII  |          njo in so gledale vanjo te okorne poteze materine roke,
28 VII  |     brala, počasi, kakor bi bile te besede svete. Takole je
29 VII  |           Ne morem si kaj, da bi te koj prvi dan ne obiskala
30 VII  |     vrsticami svojega pisanja in te povprašala, kako se ti kaj
31 VII  |    očetom sva tako žalostna, ker te ne vidiva in ne slišiva.
32 VII  |        Kličeva in iščeva, nikjer te ni. Opoldne sem skuhala
33 VII  |        zdajle bo pritekla oh, pa te ni bilo, ker te ni več.
34 VII  |  pritekla oh, pa te ni bilo, ker te ni več. Vse sva morala sama
35 VII  |  kanarček je močno žalosten, ker te več ne vidi. Na vrata kljuje
36 IX   |       jeste moj kruh, ki bi brez te službe morda stradali leto
37 X    |        nad lesenim konjem.  "Ah, te večne skrbi! Ugonobe nas,
38 X    |          zabolelo. Čuden stud do te hiše se ji je porajal in
39 X    |         ovce se me ogibajo, tudi te vedo, da nisem in nočem
40 XI   |      zastonj povrhu! Minka, lepo te prosim, ne nori!" ~"Sodim,
41 XI   |         zastonj! Narod bo žel od te setve!" ~"Narod, narod,
42 XII  |        se ne bo upal zlepa več v te kraje po kupčiji. ~Ko pa
43 XII  |            Kakor hočeš. Ne silim te ne in te ne prosim." ~"To
44 XII  |         hočeš. Ne silim te ne in te ne prosim." ~"To se zna,
45 XII  |        Kar pojdiva. Za jutri sem te napovedal, Štefan, ali opraviva
46 XIV  |          tako všeč, vzemi ga, če te mara -- seveda! Boš milostna
47 XIV  |         mora priti kot vihar, da te kar odnese s seboj, kakor
48 XIV  |       Brest je vendar kavalir in te ne pusti same sredi ceste
49 XV   |      rutico oči. ~"Toda še nekaj te muči, ljuba duša. Samo zaradi
50 XV   |        je tudi on. ~Pomisli, ali te to vodi k cilju -- ali te
51 XV   |        te to vodi k cilju -- ali te vodi v nesrečo." ~Ko je
52 XV   |         tudi tebi prepovem, dasi te spoštujem in te imam rada!" ~
53 XV   |   prepovem, dasi te spoštujem in te imam rada!" ~Minka je šla
54 XV   |        prijateljico. ~"Zato, ker te izdaja vsaka kretnja, oči,
55 XV   |        oči, lice, vse. Prav zato te svarim. Ko bi bila prepričana,
56 XV   |        ko sem meril in prešteval te hlode!" ~"Kakor da bi za
57 XV   |        to bogastvo! Hinavec! Naj te le zebe, ko te ne zastonj!" ~"
58 XV   |      Hinavec! Naj te le zebe, ko te ne zastonj!" ~"Kaj sva vam
59 XVI  |        je utihnil. ~"Groza me je te samote!" ~Alena je izgovorila
60 XVI  |          je izgovorila polglasno te besede, a se je svojega
61 XVI  |      gotovo bi se razblinile vse te slutnje in bi izginili strahovi.
62 XVI  |        ji je tresel. "Minka, jaz te spoštujem in te občudujem!
63 XVI  |       Minka, jaz te spoštujem in te občudujem! Blagor tebi!" ~
64 XVI  |        silno pridno sem študiral te dni. Zato me ni bilo!" ~"
65 XVII |         vest. ~Spomin nanj in na te njegove besede ji je vdihnil
66 XVII |      skoz mrak, kako so blestele te lepe oči, orošene s solzami. ~"
67 XVIII|        advokata. Na zatožno klop te potisnemo - in potem tvoje
68 XIX  |        je bila prepričana, da jo te nočne slike sprejmo žive
69 XIX  |         prosila: ~"Povej mi, kaj te tare! Zaupaj mi! Bodi odkritosrčna!" ~
70 XIX  |          se ji je zdelo, da ni s te črne zemlje, da je od nekod
71 XIX  |          za trenutek in gledal v te oči, ki so zrle, skoraj
72 XXI  |             Le naravnost, kaj bi te fraze! Pri nas smo naturni
73 XXI  |         Minka, ali si znorela? V te hribe, v to samoto! Ne,
74 XXI  |          tiha sobica, kjer se je te dni tako otročje sladko
75 XXI  |     tajno srca: "Ivan, Ivan, jaz te ljubim..." ~
76 XXII |      strigel kot zvezano jagnje. Te striže mora biti konec." ~"
77 XXII |    nekoliko! Zato si protiven in te ni bilo blizu." ~Rahne se
78 XXII |    naravnost povedal: Micka, rad te imam in vzamem te, je bila
79 XXII |     Micka, rad te imam in vzamem te, je bila taka, da je šla
80 XXII |         potem pripoveduj, ali so te zašili ali te niso!" ~"Koga?
81 XXII | pripoveduj, ali so te zašili ali te niso!" ~"Koga? Mene?" ~Jok
82 XXII |         izpraznil v dušku. ~"Fej te bodi, Rahne," je izpljunil
83 XXII |        sem govoril: "Pol ure sem te čakal, pol ure, in te ni
84 XXII |        sem te čakal, pol ure, in te ni bilo. Nato sem pobral
85 XXII |         ga naslonil na vrata, da te opozori, češ, nekaj pomeni.
86 XXIII|        in mrzla v njegovi. ~"Kdo te je žalil? Povej mi!" ~"Ah,
87 XXIII|     odločno svarila." ~"Pred kom te je svarila?" ~"Pred teboj!" ~"
88 XXIII|     pogledom. Ivana so pretresle te proseče oči. Poiskal je
89 XXIII|        sicer nepotrebna skrb, ki te je mučila." ~"Siromak ubogi!
90 XXIII|          trudna si. Lezi! Spanec te pokrepča. Jaz grem!" ~Alena
91 XXIII|       duše, ki bi jo dvignila iz te grozne samote in ji utešila
92 XXIII|        dote. Alena, ne žaluj, on te ni vreden!" ~"Srce mi je