Chapter

 1 IV   |       pokazala: Tu so gospodična Mara, tu pa gospodična Minka. ~
 2 IV   |    Potrkala je na Marina vrata. ~Mara je slonela na gugalniku,
 3 IV   |      spremim. Čudili se boste!" ~Mara in Alena sta stopili v Minkino
 4 IV   |       naš socialist -- Minka!" ~"Mara, Mara! Vedno nepoboljšljiva
 5 IV   |     socialist -- Minka!" ~"Mara, Mara! Vedno nepoboljšljiva porednica!" ~
 6 IV   |     stanovanje je modni salon!" ~Mara je dvignila na mizi za kroj
 7 IV   |         Alena, ne verujte vsega! Mara je navihanka! Kolikokrat
 8 IV   |      zblaznim od dolgega časa." ~Mara je stopila k stojalu za
 9 IV   |        svet, to je moje veselje! Mara, ne veš, kako je Brtancu
10 IV   |         pa to? Ženin? Ljubček?" ~Mara je pokazala na Alenino razglednico,
11 IV   |         pasa. ~"Ba, vsiljivec!" ~Mara se je sklonila in pogledala
12 IV   |         pazi!" ji je namežiknila Mara. ~"Mar mi je!" ~"Ste pa
13 IV   |          ima žena kam opreti." ~"Mara, ne zarekaj se!" ~Minka
14 IV   |       sta občutili obe, Alena in Mara. Umaknili sta se očem Minke,
15 VII  |        vrste. Postavim koleginja Mara se oddiha, ko se guglje
16 VII  |        ste socialist, kakor trdi Mara, ali ne čutite, da je učiteljica
17 VII  |       odprle duri in je vstopila Mara. Minka je z očmi namignila
18 VII  |     namignila Aleni, naj molči. ~Mara je nesla dvignjeno razglednico.
19 VII  | spomenikov?" ~"Mm," je pomrdnila Mara. "Možbeseda, kdo ve. Brest
20 VII  |          sedaj pravzaprav žal. ~"Mara, poldne zazvoni takoj. Spremiva
21 IX   |     njegove kupčije, ne Minka ne Mara ne Erna -- in tudi ne --
22 IX   |      vredno, da se ga spominjam? Mara naj misli nanj! Pa zabavlja,
23 XI   |         popoldne Alena, Minka in Mara proti Marevževcu. Previdno
24 XI   |      slovo!" je vzklikala vesela Mara, snela slamnik in si ga
25 XI   |    bratovščina," se je zasmejala Mara in stisnila roko Aleni. "
26 XI   |           Živeli čajni večeri!" ~Mara je zamahnila s sončnikom. ~"
27 XI   |       Sedaj pa moj načrt, Alena! Mara ga itak ne bo poslušala." ~"
28 XI   |          ustavi na svoji poti!" ~Mara je iztegnila roko proti
29 XI   |     iztegnila roko proti nebu. ~"Mara, strahovito si poredna!
30 XI   |     misel zame," se je zasmejala Mara navihanski in pokazala s
31 XI   |    upirala oči v popotnika. Toda Mara je vzkliknila, preden je
32 XI   |             Vse tri so obstale. ~Mara je razpela sončnik in zakrožila
33 XI   |      Brest!" je vzkliknila zopet Mara in tako zardela, da je takoj
34 XI   |    prihoda sila odveč. ~Alena in Mara sta se ob Minkini pikri
35 XI   |         skušala prikriti rdečico Mara. ~"Sebičnica!" je zamrmrala
36 XI   |         ste dovršili semester!" ~Mara je nalašč ponovila, kar
37 XI   |         prej Minka. ~"Gospodična Mara, nepoboljšljiva nagajivka!" ~
38 XI   |       Kaj delate?" ~"Norim, trdi Mara." ~"To se pravi, da ne hodite
39 XI   |      kavalirski!" mu je požugala Mara. "Povejte, kaj vas je prignalo
40 XI   |        bilo dolgčas na Dunaju?" ~Mara je ob tem prijela tesno
41 XI   |     Brest je opazil, da ga draži Mara z Aleno, pa se je potajil. ~"
42 XIV  |        XIV. ~Kakor je učiteljica Mara obljubila, tako je ukrenila;
43 XIV  |         so si že podale roke, je Mara naglo pripomnila, kakor
44 XIV  |      Minka se je napotila v vas, Mara je pa obstala pred šolo
45 XIV  |    dolgem razmišljanju razsodila Mara in vrgla ogorek cigarete
46 XIV  |         Veselo so zadonele čaše. Mara je nagnila in izpraznila. ~"
47 XIV  |       tvoj fant gotovo pride!" ~"Mara!"  Alena jo je osorno pogledala,
48 XIV  |          jo je osorno pogledala, Mara se je pa navihanski zasmejala
49 XIV  |   nagajivčka nepoboljšljivega!" ~Mara je puhnila oblak dima proti
50 XIV  |       tako všeč, vzemi ga, če te mara -- seveda! Boš milostna
51 XIV  |             Mm," se je namrdnila Mara. "Zame je vse pregladek,
52 XIV  |    klobukom! Daj mi cigareto!" ~"Mara, vso mi boš pohujšala,"
53 XIV  |         enkrat!" se je zasmejala Mara. ~"Sem rekla: precej. Za
54 XIV  |          Brest," je spregovorila Mara šepetaje, potem glasno velela "
55 XIV  |     salonu. ~"Tukajle, prosim!" ~Mara mu je ponudila stol ob Aleni. ~"
56 XIV  |       Pač," se je oglasila hitro Mara, ki je točila Brestu. ~"
57 XIV  |        ideali! Kajne, gospodična Mara?" ~"Jaz pravim: dekletu
58 XIV  |         in je bila vesela, da je Mara pretrgala razgovor, ki je
59 XIV  |        govoriti o vsakdanjostih. Mara je pripravila samovar, Minka
60 XIV  |        pogovor med seboj, kar je Mara vselej opazila preko rame,
61 XIV  |         sredi ceste in v temi." ~Mara je rahlo sunila Minko s
62 XIV  |       hripava. Oprosti, Alena." ~Mara je še enkrat z rahlim sunkom
63 XIV  |      Alena je odšla izpred šole, Mara in Minka sta se poslovili
64 XIV  |        siliš za pričo?" je rekla Mara. ~"Kako si čudna, Mara!" ~"
65 XIV  |     rekla Mara. ~"Kako si čudna, Mara!" ~"Nič nisem čudna. Ali
66 XIV  |          blagoslovi!" ~"Ne sodi, Mara!" ~"Lahko noč!" ~Mara je
67 XIV  |      sodi, Mara!" ~"Lahko noč!" ~Mara je trdo zaprla vrata svoje
68 XV   |          zbadanje? Vse so enake. Mara ni nič boljša. Celo Smrekarica
69 XV   |         zagledala Maro in Minko. Mara se je naglo okrenila in
70 XV   |        pa se ji je pridružila. ~"Mara tudi!" je pomislila Alena,
71 XV   |       pomislila Alena, ker ji je Mara hladno odzdravila in se
72 XV   |        kdo?" ~"Erna, Smrekarica, Mara -- vsi me zbadajo. Kakor
73 XV   |     mladost? Ali ni nujno, da je Mara, za katero se je Brest zanimal
74 XVI  |          pomežikuje izza okenca. Mara se je obračala od nje, Minka
75 XVII |    znamenje, katerega bo opazila Mara, tudi Erna -- ter si bosta
76 XVII |     znano. Vse me pika in zbada: Mara, Erna, Minka, Smrekarica!
77 XVIII|       plači za božične praznike. Mara je skrila cigareto, ki si
78 XVIII|   sitnaril, kajne?" je prihitela Mara z zamujeno cigareto k Minki. ~"
79 XVIII|      zanesla noga k tovarišici. ~Mara je stala pri oknu in gledala
80 XVIII|     tresla od razburjenja, da je Mara stopila k njej in jo objela
81 XVIII|        sredi številne družinice. Mara je varila punč, postrežnica
82 XVIII|       tako sijajno zmagala. Tudi Mara ji je napila.  "Čestitam,
83 XIX  |       rodilo iz njega spoznanje. Mara ima prav!" ~Minka je nadaljevala,
84 XXIII|         pili skupno z Maro. Toda Mara ni imela zavezanih oči in
85 XXIII|         se je prismejala k Aleni Mara. Prišla je z vasi, kjer
86 XXIII|          koleginja! Lahko noč!" ~Mara se je zasukala in odfrlela
87 XXIII|         je odšla znanilka zla -- Mara. Vsa kri ji je izginila
88 XXIII|      ljudje stikali glave. Edina Mara jo je poslej češče obiskovala
89 XXIII|           Ivan je tako dober! O, Mara -- pride ura..." ~Alena