Chapter

 1 I    |     Prečital ga je vselej od konca do kraja, novice po dvakrat,
 2 I    |            pogače. Zato pa pravim: do kruha smo jo pripravili,
 3 I    |       Kakor kokljica bi rada imela do smrti vse otroke pod perutmi.
 4 I    |          tako se jih je naveličala do ogabnosti. Bogatejše tovarišice
 5 I    |            Ko bi stopila še enkrat do nadzornika in bi mu razodela:
 6 I    |           strop se je ponižal prav do nje, da je srce občutilo
 7 II   |            je zamoril tako misel. ~Do enajstih je preudarjal in
 8 II   |        potem pa jima pojde naproti do kolo- dvora. Nalašč, dasi
 9 II   |      kuhinjo, se je Baruša nagnila do moža in pošepetala: ~"Tebi
10 II   |            dosti zadirčno okrenila do moža. ~"Sitnež, res si sitnež.
11 III  |            ni mogel. Sklonil se je do njenega čela, se ga dotaknil
12 III  |         odkoder je gledal po cesti do ovinka, kjer je izginil
13 IV   |        stisnil in se pomaknil prav do Alene ter bolj z očmi nego
14 IV   |         Alena je stopila od kljuke do linice. ~"Ne zamerite, gotovo
15 IV   |       mahedravo zagrinjal od vratu do gležnjev. Spredaj je bilo
16 IV   |   naprerokoval toliko, kakor bi se do golega slekel. Original
17 IV   |    navihanka! Kolikokrat mi pomaga do polnoči, še dlje!" ~"Kajpada
18 V    |      Štefan se je nagnil razburjen do njega. ~"Kdo, zlodja? Lažeš!" ~"
19 VI   |      njegovo sobo Alena, namenjena do Viktorja. ~"Dobro jutro,
20 VI   |          vzkipela urojena ljubezen do pravice in snovale so se
21 VI   |            da se je zakotalil prav do gnojišča. ~"Aha-a," je rekel
22 VII  |         vanj, in vse steče k njemu do praga: takrat in edino takrat
23 VII  |            in koruze. Ko so prišli do obdelane njive, kjer so
24 VII  |      vedela. Štefana ni bilo domov do mraka in ga ni bilo do večerje.
25 VII  |       domov do mraka in ga ni bilo do večerje. Alena se je oprostila,
26 VII  |            Tvoja mati in tvoj oče~ do groba in še~ do groba in
27 VII  |          tvoj oče~ do groba in še~ do groba in še onkraj groba. ~
28 VIII |          klop ob peči. ~Ni mu bilo do spanca, ker se je dodobra
29 VIII |            se prihuljeno priplazil do hiše. Strniška se je sklanjala
30 VIII |          raztogotil, in da je bilo do Strniške kakor do Plankarja
31 VIII |          je bilo do Strniške kakor do Plankarja daleč, bi bil
32 IX   |           ki se je trudno priboril do cilja. ~Ko je Alena zjutraj
33 IX   |            Smrekar je stopil bliže do nje. ~"Le recite, kar recite:
34 X    |           je zatajil in se sklonil do Alene, ki je ihtela na stolu
35 X    |            je zabolelo. Čuden stud do te hiše se ji je porajal
36 XI   |        njega požrtvovalna ljubezen do domovine! Le pridiguj!" ~"
37 XI   |            cepiči je hodil od vrta do vrta. In danes blagoslavlja
38 XI   |           da mi je treba od lakote do kruha. Teče peto leto. Tovariš
39 XI   |   zadržujem. Kam ste namenjene?" ~"Do Marevževca, da si ogledam
40 XI   |           je pojasnjevala Alena. ~"Do Marevževca? Potem se oglasite
41 XI   |           vrnile, preden so prišle do Marevževca, in tudi Strniške
42 XII  |           me šetarja. ~"Kako bi ji do živega! Zakaj kakor sršen
43 XII  |           je vstal in stopil bliže do Strniške, zamižal na bolno
44 XII  |         les na mestu, ne bom lačna do smrti. Ne bom! Da veš!" ~
45 XIII |           Bresta s Smrekarico vred do vežnih vrat. Ko so jih odprli,
46 XIII |           samo majčkeno grem, samo do šole!" ~"Lahko noč! Veža
47 XIII |       zapela je. Prišla sta skoraj do šole, ne da bi se kaj pogovarjala.
48 XIII |        zahteva, da je človek zapet do vra tu, ne, do ušes, in
49 XIII |        človek zapet do vra tu, ne, do ušes, in sodi, da imamo
50 XIV  |           ganila in je tiho visela do vrhov nizkih gričev, je
51 XIV  |           velela "noter" in mu šla do vrat naproti. ~Brest je
52 XIV  |            vsakega poedinca. Kruh, do sita rezan kruh, to prvo,
53 XIV  |            stopala dalje in prišla do Smrekarjevega dvorišča. ~"
54 XV   |           travniku. ~Ko sta prišli do Strniške, je zaropotala
55 XVI  |            december, sneg je zapal do kolena. Dogodek o pismu
56 XVI  | poslavljali, se je prerinil župnik do nje, jo v imenu vse fare
57 XVI  |            pristopili tudi veljaki do Minke. Vsi po vrsti so se
58 XVII |            je razpalila domišljija do vrhunca, da ni mogla več
59 XVII |            tej je sklenila, da gre do Minke in se ji čisto izpove,
60 XVII |   krempljev. ~Zasopla je prihitela do šole, kjer jo je na pragu
61 XVII |        dolgo živela, da se pririje do kruha. Samo zato. Potem
62 XVII |         dam zlepa zmotiti! Doženem do konca, saj ste slišali.
63 XVIII|          svojo dolžnost in pravico do pičice. Vsako malenkost
64 XVIII|           V vasi je letela od hiše do hiše, loputala z vrati in
65 XIX  |         Mene tak dogodek le dvigne do novega dela. Ali naj me
66 XIX  |     občutila. Takoj se je okrenila do Alene in jo sočutno prosila: ~"
67 XIX  |          boš sama sredi vse družbe do sodnega dne. ~Toda službe
68 XIX  |            pričela Alena ponižno. "Do tega se jaz ne povzpnem
69 XIX  |       vidim, da bom med njimi sama do konca dni." ~"Sama in nesrečna!"
70 XX   |            mu pravi um in pamet!" ~Do večera je delal. Pa je prišel
71 XX   |          vsak večer priti pomagat. Do božiča je komaj nekaj dni
72 XX   |         gospodična?" se je okrenil do nje Brest, ki se je zasmejal
73 XX   |          In hodil je slednji večer do božiča. ~Tisti dan pred
74 XX   |       kožušček, vsi so jo spremili do vrat; kraguljčki so zapeli
75 XX   |          klobuka -- se ni še nihče do sita najedel." ~"Mm, kakšna
76 XXI  |         ponižne hiše, odete skoraj do tal v bele kožuščke. Le
77 XXI  |      Boštjan jo je pomeril od vrha do tal, nato pa rekel nekoliko
78 XXI  |     mislite, da jaz nimam ljubezni do teh ljudi? Kdo drug pa me
79 XXI  |            zaigral zaradi ljubezni do teh siromakov. ~In za plačilo
80 XXI  |             vas moj pastir potegne do mlina. Pot je drsna." ~Minka
81 XXI  |          in Smrekar naj se sramuje do groba! Nadzornik je bil
82 XXI  |          poslušala in se nasmejala do solz. H koncu je nenadoma
83 XXI  |   poljubila. ~Alena jo je spremila do veže. Ko sta se ločili,
84 XXII |  razobesili in razložili od semnja do semnja potujoči štacunarji
85 XXII |      odebeli, mi pa hujšamo od dne do dne." ~"Res je. V stiski
86 XXII |       punco, ki Minki ne seže niti do kolen." ~"Nevoščljivec,"
87 XXII |         poslušal. Preden so prišli do razpotja, so zapeli kraguljčki.
88 XXII |         klop v hladno vežo. Skoraj do jutra so se trudili ob mešetarju,
89 XXIII|         pride dandanes lahko takoj do ustaljenih razmer, gmotnih