Chapter

 1 I    |        na tisto mesto v listu. ~Ta večer je pa držal že dobro
 2 I    |       Njegova Baruša je poznala ta kašelj. Kmalu so se odprla
 3 I    |        kostanjevih obrvi, da bi ta bela roka brez skrbi segla
 4 I    |        je odgovorila odločno. ~"Ta tvoja trmica!" jo je rahlo
 5 I    |        drugo - to postopanje -- ta prazni nič -- to me goni
 6 I    |     vajen. ~Ko je Alena slišala ta nenavadno odločni glas iz
 7 I    |         moža, ko je pomislil na ta po njegovi pameti čisto
 8 I    |        jutro nasul mizo z mano. Ta je pa skopnela v puščavi
 9 II   |      deske pred vrati, ko so se ta veselo odprla in sta stopili
10 II   |       da imam še sedaj v obleki ta duh." ~"Mama, pa imajo Smrekarjevi
11 III  |          Kakor hočeta! Moj Bog, ta ura!" ~Tedaj se je Alena
12 III  | izstopili samo kmetiški ljudje, ta pa je bil gosposki, se je
13 III  |     ozrla. ~"Nekaj posebnega je ta ženska." ~Tako je razsodil
14 III  |         to je bilo doma, tajno! Ta človek me pa prvič vidi --
15 III  |   hripavim glasom zapel: "Le-ti ta črni vrani, le-ti bodo moji
16 IV   |         izložila prtljago -- in ta zevajoča skrinjica jo je
17 IV   |          toda Smrekar, moj Bog, ta takisto ni človek, je tudi
18 IV   |         vas, kdo se pa zarije v ta posel iz poklica, namreč
19 IV   |              Koleginjo imam, pa ta ima poklic, zato ni ljubezni
20 IV   |        me pokliči, da razbijeva ta pusti svet!" ~"Ali pa tedaj,
21 V    |         sinu in omenil Aleni: ~"Ta bo tič, kaj?" ~Alena ni
22 V    |    zamižal in zvrnil. ~"Aha-ha! Ta je, ker pošteno ureže po
23 V    |             Kako pa s Strniško? Ta Brnotov drobiž me ne briga
24 V    |       divje buljil v mešetarja. Ta se je pa široko zarežal
25 V    |             Učiteljica?"  "Prav ta utegne biti." ~"Ne verjamem,"
26 V    |   skopostjo pred učiteljico. In ta -- saj se v vsako reč vtakne --
27 V    |         Ne, tu ne vzdržim! Samo ta dan! To je groza!" ~Začela
28 VI   |           Zdelo se ji je, da bi ta pusta megla, ki se vlači
29 VI   |         Minka... ~"Kaj me briga ta umazanost," si je kričala
30 VI   |  petnajst let -- ko je prišel v ta kraj. Vse premoženje je
31 VI   |      ali tako -- prav ali ne -- ta dobiček bo moj - moj, in
32 VI   |      pismonoša, ki je podedoval ta posel kot poštni sel, je
33 VI   |    nahujska, kako bi prekrižala ta načrt Smrekarju in Joku. ~
34 VII  |         ti ljubi, ali te veseli ta predmet, recimo ta šola,
35 VII  |       veseli ta predmet, recimo ta šola, nič, ampak govori
36 VIII |         da ne bi, če se ujame v ta precep, izmaknil prstov
37 VIII |      vrgel od sebe. ~"Plačaš mi ta pekel, plačaš! Ne bom zastonj
38 IX   |       Prosim, gospod Smrekar!" ~Ta se je ozrl in se ni mogel
39 X    |         pred seboj samo eno, in ta je klicala: Stran, stran --
40 X    |         odtod! Čezdalje bolj je ta glas zamiral in jo vabil
41 X    |    razburjenih misli utihnil še ta. Alena je zaspala. ~Tiha
42 X    |     Aleni se je zdelo, da jo je ta pogled vprašal: Kaj se vtičeš
43 X    |         se umakniti ob poti. In ta deški smeh je ni razsrdil,
44 XI   |       pridiguj!" ~"Moj načrt je ta: Za dekleta, ki so že iz
45 XI   |     jabolka odtrgavajo. Vidita, ta vrt je delo moža, ki je
46 XIII |           XIII. ~"Oho, moška je ta! Ali ste šli na uro gledat?" ~
47 XIII |         Brest zategnjeno. ~"Ah, ta Smrekar!" ~Alena je obrnila
48 XIII |       in zdravje je zaklad - in ta zaklad vam rodi bogate obresti." ~"
49 XIII |       kajpada; ne veste, da ima ta pol leta počitnice? In mi?
50 XIII |         ni bil nihče sit. Če je ta fant kljub učenosti tako
51 XIV  |         Nekaj snujeta in kujeta ta dva," je po dolgem razmišljanju
52 XV   |     otroka. ~Alena je opazovala ta prst in razumela očitek.
53 XV   |         se ji je, da oče občuti ta poljub, da bo na pismu dotipal
54 XV   |          da bi se prav to. Toda ta gospod bo vse dognal! Strpensko
55 XV   |    nekoliko pijančka, ko bi bil ta pismo kakó izgubil!" ~"Ali
56 XVI  |        podrgnil roko ob roko. ~"Ta jeza Taljanova me veseli,
57 XVI  |    posili. V ušesih ji je bučal ta strašni krohot kakor peklenski
58 XVI  |        bi bila dala, ko bi bila ta roka -- roka materina! Domislila
59 XVI  |       perje, s katerim se lišpa ta ženska." ~"To je resnica,
60 XVI  |     surovo razžalil, kdor bi mu ta večer ugovarjal. ~Ko se
61 XVII |         gospod Jakob so bili na ta način; prezgodaj jih je
62 XVII |     njenega pogleda je govorilo ta hip vprašanje: Ali si mož?
63 XVII |        je prava beseda. Sili se ta ženska -- kakor obad. Sicer
64 XVIII|       prijazno povedala, kdo je ta gospod, nato jih opozorila,
65 XVIII|       je povabil Smrekar. ~"No, ta ga nakači zoper mene," je
66 XVIII|    trdnimi komolci. ~"Toliko je ta svet naš kakor tvoj, Štefan,
67 XVIII|         list, pogum ji je ubila ta strašna grožnja in bolj
68 XIX  |    ohladi razbeljeno glavo. Ves ta stari red v okolici, vsesplošna
69 XIX  |         Komaj nekaj mesecev jem ta grenki kruh, in že se je
70 XIX  |           Pomislite!" ~"Že spet ta stvar! Gospodična, nikar
71 XX   |   pravzaprav je še otrok. In če ta ženski otrok misli, da je
72 XX   |          da sem dal pismo Joku. Ta je falot! Tudi Strniška
73 XX   |       Ob kruh bi me bil spravil ta kajon, da ni Erna tako prav
74 XXI  |        je bilo videti, da ga je ta pohvala razveselila. ~"Pa
75 XXI  |       nisi za šolo!" ~"Moška je ta! Pa bi bila ti učila, jezičnica!
76 XXI  |   skrbno zagrinjala vsak večer, ta sobica ji je bila hipoma
77 XXII |     Tudi Smrekarja preveč skrbi ta reč." ~"Ali misliš? Ne verjamem,"
78 XXII |         skrbi! Vsako leto je na ta dan barantal z nami hribovci
79 XXII |         razvnemati. "In taka je ta stvar, da se vsak tujec
80 XXII |       tako. No, odkar je prišla ta Alena, se pricmeri vsak
81 XXII |        pomikal kozarec sosedu. "Ta bo lepa, Štupar, če se vaša
82 XXII |        bilo, tristo hudobcev in ta pasja pravda!" ~Jok je prisedel
83 XXII |     Andrec. ~"Grem k Plankarju. Ta ima boljšo robo." ~Sicer
84 XXIII|       za tako skrb! Kaj se meni ta eksaltirana, napol prismojena
85 XXIII|         je prekinil molk. ~"Ah, ta šola! Za šolo so značaji,
86 XXIII|     kruhom." In sedaj je prišla ta sodba, kakor od daleč nekje,
87 XXIII| strahoma zaslutila, da je daleč ta ura, kakor bi utonila v
88 XXIII|          Velecenjena gospica! ~(Ta naslov jo je razburil. Tako