| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] javnost 3 jaz 113 jazbino 1 je 3727 jé 1 jecajoc 1 jecavcev 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 3727 je 1874 in 1483 se 847 da | Fran Saleški Finžgar Sama IntraText - Concordances je |
Chapter
501 IV | Le zvohajte se, kar vas je tičev istega perja. Takole." 502 IV | perja. Takole." Smrekar se je obrnil, zažvižgal in odšel 503 IV | odšel s trdimi koraki, da se je pod tresel. ~Alena je za 504 IV | se je pod tresel. ~Alena je za trenutek obstala in gledala 505 IV | sedla na posteljo; roke je sklenila v naročju. V njej 506 IV | sklenila v naročju. V njej je valovilo, pred njo je stal 507 IV | njej je valovilo, pred njo je stal še vedno Smrekar z 508 IV | mišice, in na njegovem licu je bil izraz, ki prezira vse -- 509 IV | razen denarja. Alena je občutila šele sedaj ost, 510 IV | občutila šele sedaj ost, ki je tičala v njegovih besedah, 511 IV | tičala v njegovih besedah, ki je pa ni zadela kakor sprožena 512 IV | sprožena puščica, ampak se je vbadala počasi v njeno srce. 513 IV | počasi v njeno srce. Tesno ji je bilo v prsih, grenkoba ji 514 IV | bilo v prsih, grenkoba ji je silila v grlo. Ozrla se 515 IV | silila v grlo. Ozrla se je na odprti kovček, iz katerega 516 IV | odprti kovček, iz katerega je snoči izložila prtljago -- 517 IV | ta zevajoča skrinjica jo je vabila: Nazaj, nazaj! Tu 518 IV | si dekla! Ali njen značaj je razbil tesnobo v prsih, 519 IV | tesnobo v prsih, skočila je s postelje, zaloputnila 520 IV | Mamá, mamá, prav imaš, to je kmet, bahat surovež!" In 521 IV | surovež!" In domislila se je Ivana Bresta in nič več 522 IV | v njegovih besedah. ~Ko je odprla vrata, je še slišala 523 IV | besedah. ~Ko je odprla vrata, je še slišala žvižganje iz 524 IV | žvižganje iz kuhinje. Alena si je pa zapela pesem in šla po 525 IV | in šla po učenca. ~Viktor je stal polopravljen pri velikem 526 IV | Ne smeš!" ~"Zakaj ne? Saj je moj! Žimnice napravim za 527 IV | strnade. Kar rumeno jih je po njivi. Še danes jim nastavim." ~" 528 IV | Danes se bova učila!" ~Deček je izpustil rep in šop žime 529 IV | izpustil rep in šop žime mu je zdrsnil iz rok. Stopil je 530 IV | je zdrsnil iz rok. Stopil je pred Aleno in jo motril 531 IV | ne, sicer pa." ~Alena mu je zažugala z roko in napravila 532 IV | napravila z njo kretnjo, katero je fant dobro razumel. Viktor 533 IV | fant dobro razumel. Viktor je odskočil za nekaj korakov -- 534 IV | ji pokazal osle. ~"Ti!" je topotnila Alena z nogo in 535 IV | na stol. ~"Očetov sin," je pomislila in sedla k njemu. ~" 536 IV | Torej poslušaj!" ~Alena se je živo domislila šole in knjig, 537 IV | kakor so jo učile, ter je začela uvodno pridigo. ~" 538 IV | ne more tako." -- Učenec je poslušal prve stavke, čezdalje 539 IV | prve stavke, čezdalje bolj je ginil smisel za lepe besede, 540 IV | smisel za lepe besede, slišal je zvenenje, trkanje besedi 541 IV | od sebe zvoniti, oko se je uprlo v okno, odkoder se 542 IV | uprlo v okno, odkoder se je videlo na golobnjak, kjer 543 IV | spreletavali golobje. Alena pa je govorila navdušeno, ognjevito... ~ 544 IV | ognjevito... ~Nenadoma je planil Viktor s stola in 545 IV | Pikapolonica!" Skokoma je bil pri oknu in ujel na 546 IV | plev -." ~Pikapolonica je zaplesala na prstku, poskušala 547 IV | odpirala krila - izpod njih se je razvila tenka srajčica -- 548 IV | srajčica -- plev -- plev -- in je zletela nazaj na okno. ~ 549 IV | zletela nazaj na okno. ~Deček je zaploskal z rokami. ~"Pa 550 IV | če znaš!" V dečkovih očeh je gorelo toliko veselja, da 551 IV | gorelo toliko veselja, da se je Alena zgrozila nad svojo 552 IV | iskreno objela učenca. ~Viktor je prijel njeno roko, jo tesno 553 IV | Zdaj poslušam!" ~Alena je začela še enkrat, toda drugače... ~ 554 IV | sta naglo pretekli. Viktor je šel k ovčkam na travnik, 555 IV | pripravi za obiske. ~Ko je Alena v poštnem uradu potrkala 556 IV | ni nič oglasilo. ~"Morda je ni v uradu. -- Toda ob enajstih -- 557 IV | mora biti." ~Potrkala je močneje. ~"To je že od sile! 558 IV | Potrkala je močneje. ~"To je že od sile! To ropotanje!" 559 IV | To ropotanje!" Tako se je oglasilo za pregrajo, zadirčno, 560 IV | zadirčno, nervozno. Alena je zaničljivo namrdnila obraz. 561 IV | namrdnila obraz. Tedaj se je odprlo okence in isti glas 562 IV | odprlo okence in isti glas je zaklical: ~"Kam pa tiščite? 563 IV | zaklical: ~"Kam pa tiščite? Kaj je?" ~Alena je stopila od kljuke 564 IV | tiščite? Kaj je?" ~Alena je stopila od kljuke do linice. ~" 565 IV | veseli!" ~Poštaričin glas se je zvišal za kvinto, in bolj 566 IV | zvišal za kvinto, in bolj je zapela nego spregovorila 567 IV | hitro odprla, in še preden je Alena videla njen obraz, 568 IV | Alena videla njen obraz, je zašepetala sama pri sebi: 569 IV | pri sebi: Maškarada! Erna je Aleni iskreno stisnila roko 570 IV | za rdečim zagrinjalom, ki je delilo njeno zasebno stanovanje 571 IV | Na pošti? Hi-hi-hi!" se je zasmejala Erna; "to niso 572 IV | nekaj trenutkov to, kar je nekdaj živelo v moji duši -- 573 IV | seveda!" ~To zadnjo besedico je Erna poudarila in melanholično 574 IV | pogledala v strop. ~Alena je motrila petintridesetletno 575 IV | petintridesetletno Erno. Oblečena je bila v črn predpasnik, ki 576 IV | v črn predpasnik, ki jo je mahedravo zagrinjal od vratu 577 IV | vratu do gležnjev. Spredaj je bilo blago obdrgnjeno in 578 IV | bilo blago obdrgnjeno in se je svetilo, na tem svetlem 579 IV | svetilo, na tem svetlem dnu pa je bilo nastlanih polno črnih 580 IV | lis križem kražem. Pero je brisala Erna ob predpasnik. ~ 581 IV | okroglo in neprijetno rdeče, je še kazil rožen ščipalnik. 582 IV | Bog, ta takisto ni človek, je tudi nekaj drugega -- ne 583 IV | otroke -- dušo -- vse je naprodaj. Ga že še spoznate!" ~" 584 IV | ste komaj prišli!" ~"Pa mi je že danes naprerokoval toliko, 585 IV | golega slekel. Original je pravzaprav!" Alena se je 586 IV | je pravzaprav!" Alena se je zvonko zasmejala, pred vrati 587 IV | zvonko zasmejala, pred vrati je nekdo zakašljal in nerodno 588 IV | ograjo. ~"Vidite, takole je pri meni! Nikoli miru." ~ 589 IV | meni! Nikoli miru." ~Alena je vstala. "Da vas ne bom dlje 590 IV | pridite, kadar drago!" ~Erna je odgrnila zaveso in sta stopili 591 IV | Razglednica za vas!" ~Poštarica je segla na mizo in ji dala 592 IV | dosti častilcev!" ~Alena je pogledala podpis in rahlo 593 IV | Erna ni obrnila glave, pa je vendar videla to rdečico. ~" 594 IV | svidenje!" ~Pokašljujoči kmet je stal potrpežljivo pred okencem, 595 IV | pred okencem, poštarica si je pa obrisala naočnike, šla 596 IV | in gledala za Aleno, ki je brala razglednico, dokler 597 IV | tudi -- a -- seveda! Pa nas je minilo - seveda!" ~Nato 598 IV | minilo - seveda!" ~Nato je šele zaškrtala oknica v 599 IV | zaškrtala oknica v pregraji in je zahreščal uradni glas. ~ 600 IV | zahreščal uradni glas. ~Alena je brala razglednico: "Moj 601 IV | studencu modrosti -- moje srce je pa pri tebi -- o domovina. 602 IV | domovina. Ivan Brest." ~Ko je pogledala podpis, je takoj 603 IV | Ko je pogledala podpis, je takoj razsodila: Vsiljivec! 604 IV | ali sme pisati. ~A brala je vnovič in jeza se je hladila. ~" 605 IV | brala je vnovič in jeza se je hladila. ~"Kako idealen 606 IV | mora biti!" ~In živo se ga je spomnila, kako je šel prožno 607 IV | se ga je spomnila, kako je šel prožno proti njej, kako 608 IV | proti njej, kako gladko mu je tekla beseda, kako je v 609 IV | mu je tekla beseda, kako je v dveh stavkih očrtal razmere 610 IV | filozof, globoko vidi." ~Pa je zopet šinil vanjo ponos 611 IV | kakopa! Kakor vsi!" ~Jezna je zvila razglednico in jo 612 IV | zataknila za pas. Pred njo se je dvigalo novo poslopje, najlepše 613 IV | Ljudska šola. ~Postrežnica ji je pokazala: Tu so gospodična 614 IV | gospodična Minka. ~Potrkala je na Marina vrata. ~Mara je 615 IV | je na Marina vrata. ~Mara je slonela na gugalniku, se 616 IV | cigareto. ~"Servus, kolega," je pozdravila Aleno prav fantovski 617 IV | Posebno, ker vidim, da je kaj ognja v vas. Náte cigarete!" ~ 618 IV | Náte cigarete!" ~Alena si je prižgala in ob prvem dimu 619 IV | vi posvetili -- to besedo je izgovorila z grozno ironijo - 620 IV | Bukovje sem se branila, ker je le preveč odtrgano od sveta." ~" 621 IV | Odtrgano od sveta -? Saj to je naš poklic? Učiteljica na 622 IV | poklic? Učiteljica na kmetih je odtrgana od vsega, kar se 623 IV | kruha malo več kot nič, to je svet? To je Sahara, ljuba 624 IV | kot nič, to je svet? To je Sahara, ljuba duša, Sahara, 625 IV | kakor ga sto drugih nima. To je naš socialist! Vsaj jaz 626 IV | nepoboljšljiva porednica!" ~Minka je odložila škarja in meter 627 IV | Poglejte, njeno stanovanje je modni salon!" ~Mara je dvignila 628 IV | stanovanje je modni salon!" ~Mara je dvignila na mizi za kroj 629 IV | pripravljam, za šolarčke!" ~"To je zares lepo, gospodična! 630 IV | ne verujte vsega! Mara je navihanka! Kolikokrat mi 631 IV | od dolgega časa." ~Mara je stopila k stojalu za knjige. ~" 632 IV | Homeopat, Kmetijstvo..." ~"To je moj svet, to je moje veselje! 633 IV | To je moj svet, to je moje veselje! Mara, ne veš, 634 IV | veselje! Mara, ne veš, kako je Brtancu pomagal akonit! 635 IV | Ženin? Ljubček?" ~Mara je pokazala na Alenino razglednico, 636 IV | Alenino razglednico, ki ji je gledala izza pasa. ~"Ba, 637 IV | Ba, vsiljivec!" ~Mara se je sklonila in pogledala pisavo. ~" 638 IV | Koga?" "Bresta! Saj je njegova pisava!" ~Alena 639 IV | njegova pisava!" ~Alena je bila vidno v zadregi, kar 640 IV | bila vidno v zadregi, kar je Maro silno veselilo. ~"Kaj 641 IV | Dekle, le pazi!" ji je namežiknila Mara. ~"Mar 642 IV | namežiknila Mara. ~"Mar mi je!" ~"Ste pa vi njemu, kakor 643 IV | ne zarekaj se!" ~Minka je spregovorila to s čudovito 644 IV | pogledu in v tej kretnji je bilo nekaj, kar je pretreslo. 645 IV | kretnji je bilo nekaj, kar je pretreslo. To sta občutili 646 IV | zapisano vprašanje... ~Tedaj je zazvonilo poldne. ~ 647 V | V. "Viktor, kako je bilo?" ~Tako je vprašal 648 V | Viktor, kako je bilo?" ~Tako je vprašal sina oče, ko si 649 V | vprašal sina oče, ko si je po večerji nalival v kozarec 650 V | Alena, da sem bil priden?" ~"Je šele prvi dan, Viktorček! 651 V | jo bom, jo bom!" ~Deček je poskakoval na stolu in gledal 652 V | gledal v lice Aleni, ki se mu je smehljala in mu gladila 653 V | nalašč ste zanj!" ~Mati je nalivala čaj v skodelice. ~" 654 V | čaj v skodelice. ~"Tako je prav," je prikimaval Štefan 655 V | skodelice. ~"Tako je prav," je prikimaval Štefan ženi ter 656 V | vnovič. ~"Meni tudi čaja!" je prosil Viktor, ko je opazil, 657 V | čaja!" je prosil Viktor, ko je opazil, da zanj ni posodice 658 V | dobiš piškot in jabolko! To je za otroke!" ~Viktor je pogledal 659 V | To je za otroke!" ~Viktor je pogledal očeta, ki mu je 660 V | je pogledal očeta, ki mu je odrekel čaj, se namrdnil, 661 V | namiznega prta. ~"Pusti!" je zagrmel oče. "Če ne -." ~ 662 V | oče. "Če ne -." ~Ozrl se je po leskovki, ki je tičala 663 V | Ozrl se je po leskovki, ki je tičala za podobo na steni. 664 V | visele od nje. ~Tudi Alena se je ozrla tja, zagledala pajčevine 665 V | grozeči pogled na šibo. Vstal je in se šel v kot kujat. ~ 666 V | šel v kot kujat. ~Alena je stopila k njemu. ~"Ne jokaj! 667 V | zaradi tebe ne!" ~Viktor se je obrnil, oči je imel vse 668 V | Viktor se je obrnil, oči je imel vse zasolzene. ~"Res 669 V | fantom, kadar se nastaviš," je zamrmrala žena in mu ponudila 670 V | Viktor! Spremim te!" ~Sinček je ubogal Aleno. Pa se je domislil 671 V | Sinček je ubogal Aleno. Pa se je domislil obljubljenega jabolka 672 V | jabolka in piškota. Izmuznil je roko iz Alenine dlani, pobral 673 V | dlani, pobral klo buk, ki je ležal pod stolom, in sam 674 V | jabolk polno štulo. ~"To je preveč," je svarila učiteljica. " 675 V | štulo. ~"To je preveč," je svarila učiteljica. "Nikar 676 V | Sem lačen!" ~Iz oči mu je gledala kljubovalnost. ~" 677 V | kljubovalnost. ~"Ná, pa še te!" ~Oče je pograbil še tri jabolka 678 V | jih vrgel v klobuk. Sin je pa odmaknil, da so se zakotalila 679 V | zbežal skozi vrata. ~Alena se je kmalu vrnila iz Viktorjeve 680 V | Viktorjeve spalnice, kjer ji je odkritosrčno povedal, da 681 V | boji in da ni nič lačen, da je jokal kar tako, nalašč. ~ 682 V | tako, nalašč. ~Smrekar se je smejal sinu in omenil Aleni: ~" 683 V | nič odgovorila. ~Štefan je izpil zadnjo kupo terana 684 V | po večerji ne ljubi, pa je nujno." ~In narekoval ji 685 V | nujno." ~In narekoval ji je dvoje kupčijskih pisem v 686 V | kupčijskih pisem v jeziku, ki je bil mešanica laških, nemških 687 V | slovenskih besedi. Kadar je Alena prekinila in skromno 688 V | to ne zapisalo slovenski, je Smrekar vselej zamahnil 689 V | Sedaj -- po moje!" ~Ko je pisala naslove, so se vrata 690 V | in bučno odprla. Vstopil je človek, da se ga je Alena 691 V | Vstopil je človek, da se ga je Alena prestrašila. Imel 692 V | Alena prestrašila. Imel je mozoljast obraz, porasel 693 V | Vegastega klobuka ni snel. Da je bila Alena sama v sobi, 694 V | zakričala, prepričana, da je prišel nadnjo tolovaj. ~ 695 V | nadnjo tolovaj. ~Zato se je tembolj začudila, ko sta 696 V | prišleca. ~"No, Jok, te je vendar prineslo! Kar nataknjen 697 V | trnju! Sedi!" ~Prišlec si je ropotaje primaknil stol, 698 V | stopi po pijačo!" ~ŽŽena je vzela liter in odšla. ~Jok 699 V | liter in odšla. ~Jok pa je segel po steklenici ruma 700 V | mi duša otaja." ~Nagnil je, zamižal in zvrnil. ~"Aha-ha! 701 V | in zvrnil. ~"Aha-ha! Ta je, ker pošteno ureže po grlu!" ~ 702 V | po grlu!" ~Z rokavom si je obrisal kocine krog ust. ~ 703 V | kocine krog ust. ~Žena se je vrnila z vinom. ~"Gospa, 704 V | bom motila, jeli?" ~Alena je vprašala kakor strahoma. ~" 705 V | piševa še eno pismo!" Smrekar je izgovoril to zapovedujoče 706 V | zapovedujoče in s poudarkom, ki je narekoval: Kar se bo sedaj 707 V | Kar se bo sedaj govorilo, je naše in ostane med nami. ~ 708 V | ostane med nami. ~Alena se je primaknila h gospe, od katere 709 V | primaknila h gospe, od katere je šepetaje zvedela, da je 710 V | je šepetaje zvedela, da je prišlec gozdni mešetar Jok 711 V | takih kupčijah." ~Mešetar si je nalil parkrat v kozarec, 712 V | parkrat v kozarec, preden je začel pripovedovati. ~"Šest 713 V | pripovedovati. ~"Šest tisoč je vreden Brnotov les, vreden 714 V | Za prmoj -." ~Jok se je veril in dušal, da je bilo 715 V | se je veril in dušal, da je bilo več kletev nego besedi. ~" 716 V | poprijel?" ~"Ne bom ga! Je hudir tako previt, da mi 717 V | hudir tako previt, da mi je zagrozil: Sam preštejem 718 V | preštejem in premerim. Morda je še več vreden gozd, še več!" ~" 719 V | Zakaj povem ti: kmet se je začel brihtati. Ne prodaja 720 V | kubike, na kubike!" ~Mešetar je zopet nagnil kozarec in 721 V | Tu pa rečem: Vsaka ura je zlata vredna -- za izgubo 722 V | Nikomur se še ne sanja ne, kaj je denarja po teh njenih tokavah. 723 V | in pa še eden!" ~Mešetar je potrepetal z levim očesom, 724 V | levim očesom, Štefan se je nagnil razburjen do njega. ~" 725 V | zlodja? Lažeš!" ~"Veš, kaj mi je rekla danes?" ~"Si bil tam?" ~" 726 V | Si bil tam?" ~"Bil. Je rekla: S Smrekarjem se še 727 V | Smrekarjem se še ne menim ne, ker je tako trd, vsaj dva dni ne. 728 V | bili iz Trsta pri meni, je rekla, pa mi bodo jutri 729 V | Iz Trsta? Le kdo jih je zvodil na to sled? -- Jok, 730 V | povem, če si ti..." ~Smrekar je zardel od jeze in divje 731 V | buljil v mešetarja. Ta se je pa široko zarežal in pokazal 732 V | biti." ~"Ne verjamem," se je oglasila Smrekarica. ~"Tiho, 733 V | Smrekarica. ~"Tiho, ženske!" je zaškripal Smrekar, razgret 734 V | prebito si bil neumen -- je prišla Minka prosit za revne 735 V | In Strniška, vem, da se je grozila nad tvojo skopostjo 736 V | se v vsako reč vtakne -- je pač rekla: Mati, poskusite, 737 V | ponudite drugam. Takole!" ~"Če je to naredila, potem naj se 738 V | Alena se ni mogla zmagati in je rahlo poskusila zagovarjati 739 V | stvar od Minke. Morate! Če je res, potem ji je tu odklenkalo. 740 V | Morate! Če je res, potem ji je tu odklenkalo. Sem že drugačne 741 V | pa bi te ne." ~Smrekarica je ovila roko Aleni krog pasu 742 V | stisnila k sebi. Čutila je, kako drgeta od razburjenja. ~" 743 V | zarezale ostre črte, čelo je zatemnelo v gubah. ~"Torej, 744 V | pride, zopet nič." ~Štefan je naglo vstal in hodil togotno 745 V | stiskali druga k drugi, mešetar je pa pil in pomežikoval v 746 V | polne kupice, katere si je nalival v strahu, da ne 747 V | pametne misli!" ~Štefan mu je stisnil pest drobiža. Jok 748 V | stisnil pest drobiža. Jok je stoje izpil zadnji kanec - 749 V | kanec - in odšel. ~Tedaj je tiho pa naglo odšla tudi 750 V | ni rekla. ~V svoji sobi je segla po peresu, da bi pisala 751 V | vzdržim! Samo ta dan! To je groza!" ~Začela je. ~Iz 752 V | dan! To je groza!" ~Začela je. ~Iz sobe so doneli še vedno 753 V | koraki Smrekarjevi. Pero se je ustavljalo - zatikalo -- 754 V | vršele po glavi -- roka je omagovala -- dokler ni omagala. -- 755 V | ni omagala. -- Glava ji je klonila na mizo... ~Ko se 756 V | klonila na mizo... ~Ko se je prebudila iz težke dremotnosti, 757 V | trdih korakov. Pomela si je oči, pogledala pričeto pismo, 758 VI | VI. Nad vas se je obesilo pusto in megleno 759 VI | cvetove. ~Pri Smrekarjevih je bilo čuda tiho. ~Gospodinja 760 VI | bilo čuda tiho. ~Gospodinja je hodila po prstih in se ogibala 761 VI | in se ogibala sobe, kjer je ždel on. Celo krog gospodarskega 762 VI | Edino konjski hlapec se je enkrat začudil z zategnjenim " 763 VI | zategnjenim "aha-a", ko je zagrabil naročje stelje 764 VI | prijel mešetarjevo nogo. Jok je zahrustal z zobmi, zacmakal 765 VI | očesa. Novica, kakor mu jo je bil razodel mešetar, ga 766 VI | bil razodel mešetar, ga je grizla in razburjala, da 767 VI | grizla in razburjala, da ga je kuhala vročica. Ko je odbilo 768 VI | ga je kuhala vročica. Ko je odbilo tri po polnoči, je 769 VI | je odbilo tri po polnoči, je tiho vstal, se napol oblekel 770 VI | in šel v drugo sobo, kjer je prižgal luč in sedel k pisalni 771 VI | se premamil in premotil, je odprl zamazano računsko 772 VI | računal. Toda komaj dve strani je presodil, ko mu je roka 773 VI | strani je presodil, ko mu je roka sama od sebe izpustila 774 VI | izpustila svinčnik; glavo je uprl na komolec, številke 775 VI | zastrmele v plamen sveče, ki se je širil in širil ter se spremenil 776 VI | tega nejasnega kolo barja je stala stara vdova Strniška 777 VI | rogala. Tujo, laško govorico je slišal, celo cvenk cekinov 778 VI | svoje žepe. Osramočen se je vračal domov s klobukom 779 VI | biči tako samopašno, da ga je vselej zabolelo, kakor bi 780 VI | udarjali po njem. Sram ga je bilo te tovorne procesije 781 VI | ozreti se ni upal v okna, ko je stopal mimo hiš. Pa dasi 782 VI | hiš. Pa dasi se ni ozrl, je čutil, da izza prislonjenih 783 VI | prekladal, beračem!" ~Polagoma je ugašal motni kolobar krog 784 VI | sveče in ginil, komolec je spodpolznil po mizi, glava 785 VI | spodpolznil po mizi, glava je Smrekarju omahnila na laket. 786 VI | režale v obraz. Tudi Minko je videl med njimi, celo Joka, 787 VI | njimi, celo Joka, ki se mu je ognil s pota v grm, pljunil 788 VI | denarjem po žepu. ~Smrekar pa je grgral in se stresal v spanju... ~ 789 VI | stresal v spanju... ~Sveča je dogorela, stenj je omahnil, 790 VI | Sveča je dogorela, stenj je omahnil, visoko je zaplapolal 791 VI | stenj je omahnil, visoko je zaplapolal zadnji zubelj, 792 VI | zadnji zubelj, skoz okna je gledalo sivo, pusto jutro. ~ 793 VI | se ni prebudil. ~Dvakrat je prišla ona tiho v sobo in 794 VI | tiše vrnila iz nje. ~Ko je prišla tretjič, mu je prinesla 795 VI | Ko je prišla tretjič, mu je prinesla kave in kozarček 796 VI | kozarček konjaka. ~Rahlo mu je položila roko na vročo glavo. ~" 797 VI | ko spiš takole." ~Smrekar je naglo dvignil glavo, zbegan 798 VI | si pomel oči. ~"Tina, kje je Jok?" ~"Bržkone še spi!" ~" 799 VI | obleci se, Štefan! Hladno je!" ~"Po Joka, in ne jezi 800 VI | in ne jezi me!" ~Smrekar je zvrnil kozarček konjaka, 801 VI | zvrnil kozarček konjaka, žena je tiho zaprla vrata. ~Štefan 802 VI | tiho zaprla vrata. ~Štefan je vstal in se sprehodil po 803 VI | sprehodil po sobi. Stopil je k oknu in, kakor je bil 804 VI | Stopil je k oknu in, kakor je bil razráhan in odpet, ga 805 VI | bil razráhan in odpet, ga je odprl in se še zmenil ni 806 VI | prehlajenje, pred katerim ga je svarila žena. ~Ko mu je 807 VI | je svarila žena. ~Ko mu je dahnilo hladno jutro v trudno 808 VI | hladno jutro v trudno glavo, je iztegnil mišičaste roke, 809 VI | sklepi. ~"Ha-ha-ha," se je zasmejal, ko je brodil z 810 VI | Ha-ha-ha," se je zasmejal, ko je brodil z žličico po kavi. " 811 VI | opeharili za dobiček! ~Kako je človek neumen, kadar spi!" ~ 812 VI | kadar spi!" ~In spet se je gromski zasmejal. ~Prav 813 VI | gromski zasmejal. ~Prav takrat je stopila v njegovo sobo Alena, 814 VI | jutro, gospod Smrekar." ~Ni je pogledal in nič ni odgovoril. ~" 815 VI | nič ni odgovoril. ~"Kmet," je pomislila Alena in šla hitro 816 VI | hitro mimo njega. ~Viktor je še spal. ~Sedla je k postelji 817 VI | Viktor je še spal. ~Sedla je k postelji in ga prijela 818 VI | in ga prijela za roko, ki je ležala vrh odeje in stiskala 819 VI | nagrizeno jabolko. Rahlo mu je izvila sad iz roke, Viktor 820 VI | izvila sad iz roke, Viktor je trmasto namrdnil obraz in 821 VI | prebudil. ~"Očetov sin," je preudarila in obsedela in 822 VI | ni budila. ~Pusto jutro je vplivalo tudi nanjo. Prazno 823 VI | tudi nanjo. Prazno puščobo je začutila v sebi in krog 824 VI | pomladi in rož, katere se je napotila trgat v življenje, 825 VI | napotila trgat v življenje, jo je pozdravljala siva, vlažna 826 VI | siva, vlažna megla, ki se je vlekla in pasla po njenih 827 VI | otožne in boječe. Pomislila je na dom. ~Pri peči je oče 828 VI | Pomislila je na dom. ~Pri peči je oče z omotanimi nogami, 829 VI | omotanimi nogami, mati mu je prinesla zajtrk. In sedaj 830 VI | govori in ponavlja, kar je že tolikokrat ponovila. 831 VI | pozabi pisati, kadar mu je predobro. Toda danes pride 832 VI | gleda na staro uro... ~Alena je vztrepetala ob teh mislih. 833 VI | ob teh mislih. Jezilo jo je, da ni snoči dokončala pisma 834 VI | snoči dokončala pisma in da je skoraj dokončano raztrgala. 835 VI | veselje. ~"Zakaj nisem?" si je očitala. ~"Ko bi sedajle 836 VI | bi mogla!" ~Zdelo se ji je, da bi ta pusta megla, ki 837 VI | Gorko bi ji bilo -- tu pa je tako hladno... ~Alena se 838 VI | tako hladno... ~Alena se je pogreznila v misli, da je 839 VI | je pogreznila v misli, da je sklonila glavo in zatisnila 840 VI | trudna in dremotna. ~Takrat je v sosednji sobi s hripavim 841 VI | zahteval žganja. ~Spoznala je mešetarja in se je vsa stresla 842 VI | Spoznala je mešetarja in se je vsa stresla kakor od studa. 843 VI | stresla kakor od studa. Soba je odmevala od trdih Smrekarjevih 844 VI | da so drgetala vrata, da je zazvenela počena šipa v 845 VI | počena šipa v oknu. ~Štefan je šel sam v obednico po pijačo 846 VI | obednico po pijačo mešetarju in je jezen loputal z durmi. ~" 847 VI | Povej še enkrat, kako je s Strniško! In če se zlažeš, 848 VI | zlažeš, to ti povem!" ~Čul se je udarec po mizi. Alena je 849 VI | je udarec po mizi. Alena je planila s stola, se nagnila 850 VI | tega pogovora. ~Viktor se je obračal in branil -- dokler 851 VI | Pokrižaj se in vstani!" ~Viktor je potegnil vijugasto črto 852 VI | Duha -- Amen." ~Tlesknil je z rokami, se zasmejal in 853 VI | Še enkrat!" ~Viktor se je smejal in iskal razmetane 854 VI | obleke po sobi. Alena mu je pomagala, ko se je oblačil. ~ 855 VI | Alena mu je pomagala, ko se je oblačil. ~Všeč ji je bilo, 856 VI | se je oblačil. ~Všeč ji je bilo, ker je mali razposajenec 857 VI | oblačil. ~Všeč ji je bilo, ker je mali razposajenec neprestano 858 VI | neprestano brbljal in nagajal, da je njegov glas dušil besede, 859 VI | iz sosednje sobe. ~Alena je nalašč govorila kaj glasno, 860 VI | govorila kaj glasno, ker se ji je gabil mešetar in gabilo 861 VI | in gabilo delo, kakor ga je slutila med Smrekarjem in 862 VI | Smrekarjem in Jokom. Kljub temu je po sili razločila posamezne 863 VI | briga ta umazanost," si je kričala v dušo, zaeno se 864 VI | kričala v dušo, zaeno se je pa budilo vendar zanimanje 865 VI | zanimanje za to spletko. ~Ko je deček stopil k umivalniku 866 VI | umivalniku in obmolknil, je razločila Alena čisto jasno 867 VI | besede: ~"Jok, tvoja skrb je, da ne dobi Strniška dva 868 VI | Razumeš! Da ga ne dobi!" ~Jok je strahoma nekaj zagrčal, 869 VI | Alena ni razumela. ~Smrekar je pa ponovil odločno: ~"Da 870 VI | poberi k vragu!" ~Aleni je zaplula rdečica v obraz, 871 VI | rdečica v obraz, prestavila je stole, pretegnila Viktorjevega 872 VI | konja od mize v kot, da je z ropotom glušila te besede, 873 VI | odmevale od stene. Videla je, kako so se režale te besede 874 VI | jo grabile za srce, da se je domislila poštarice Erne, 875 VI | domislila poštarice Erne, ki je trdila, da ima Štefan vse 876 VI | ženo, dušo -. ~V trenutku je v njej vzkipela urojena 877 VI | Nemirna in razburjena je sedla z dečkom k mizi. Z 878 VI | dečkom k mizi. Z vso silo se je krotila, zbirala duha, da 879 VI | gube z njenega čela. Kakor je bil prvo uro pogled v oko 880 VI | zanjo sladkost, tako jo je danes to otroško oko jezilo 881 VI | otroško oko jezilo in se ji je zdelo, da Viktor gleda silno 882 VI | nagaja. Vsakih deset minut je gledala na uro, kazalci 883 VI | stali kakor pribiti. Učenec je slutil, da je učiteljica 884 VI | pribiti. Učenec je slutil, da je učiteljica danes huda, pa 885 VI | vprašanj ni razumel, kar je odgovoril, je bilo napak, 886 VI | razumel, kar je odgovoril, je bilo napak, dokler niso 887 VI | ni glasno zajokal. ~Aleno je Viktorjev jok razburil še 888 VI | še bolj. Raztogotila se je, da je stisnila ustnice 889 VI | bolj. Raztogotila se je, da je stisnila ustnice in nasršila 890 VI | nasršila obrvi -- ali vendar je premagala srd, se pomaknila 891 VI | mu pobožala lase. Viktor je iztegnil roke k njenemu 892 VI | Zakaj si huda?" ~Aleno je bilo sram teh objokanih 893 VI | oči in namesto odgovora mu je otrla solze z lic in ga 894 VI | roko. Ne, ni tak!" - ~Ko je Smrekar odposlal mešetarja 895 VI | odposlal mešetarja na delo, se je oblekel, stopil k omarici, 896 VI | na žago. ~Na dvorišču se je zadirčno obregnil ob hlapca, 897 VI | ni visel na kljuki, da se je zakotalil prav do gnojišča. ~" 898 VI | prav do gnojišča. ~"Aha-a," je rekel hlapec, pobral koš 899 VI | koš in se ni nič začudil. ~Je bil že deset let pri hiši. ~ 900 VI | deset let pri hiši. ~Na žago je prišel Smrekar brez cilja 901 VI | brez cilja in namena. Voda je štropotala na kolesa, žaga 902 VI | štropotala na kolesa, žaga je šumela, žagar je kadil tobak 903 VI | kolesa, žaga je šumela, žagar je kadil tobak in se peljal 904 VI | špranje hloda. ~Smrekar je stopil predenj, nekaj zamrmral, 905 VI | potegnil iz ust. ~Potem je šel krog skladovnic desk 906 VI | kolovozu proti domu. Korak mu je čezdalje bolj zastajal, 907 VI | obstal pred smreko, kjer je sedel na parobek. ~Z vej 908 VI | sedel na parobek. ~Z vej je kapalo, voda je šumela, 909 VI | Z vej je kapalo, voda je šumela, žaga je enakomerno 910 VI | kapalo, voda je šumela, žaga je enakomerno sakála svojo 911 VI | enolično pesem. ~Smrekar se je zamislil. ~Kaj je tega -- 912 VI | Smrekar se je zamislil. ~Kaj je tega -- petnajst let -- 913 VI | tega -- petnajst let -- ko je prišel v ta kraj. Vse premoženje 914 VI | ta kraj. Vse premoženje je prinesel tako rekoč v ruti 915 VI | zavezano s seboj. In danes je možak, kakršnega ni v dolini. 916 VI | spodlezli -- ne bodo! ~Tedaj je zatrobil postiljon. ~Smrekarja 917 VI | zatrobil postiljon. ~Smrekarja je vrglo s parobka, po vsem 918 VI | parobka, po vsem životu se je stresel -- in se boječe 919 VI | se pelje pismo!" ~Strah je plul iz te misli in roke 920 VI | najlepši dobiček. Prestopil se je za korak, pa se vrnil takoj 921 VI | spet na štor. ~Tudi Aleno je zdramila postiljonova trobenta. 922 VI | postiljonova trobenta. Nehala je poučevati in se namenila 923 VI | namenila na pošto. V kuhinji se je oglasila pri Smrekarici 924 VI | rekla, da gre pogledat, ali je kaj pisma od staršev. ~Ko 925 VI | pisma od staršev. ~Ko pa je izgovorila, je čutila, da 926 VI | staršev. ~Ko pa je izgovorila, je čutila, da ji je laž napisana 927 VI | izgovorila, je čutila, da ji je laž napisana na čelu, in 928 VI | laž napisana na čelu, in je zato hitro odšla. ~"A -- 929 VI | pridni, gospodična," jo je pozdravila Erna, ki je razdeljevala 930 VI | jo je pozdravila Erna, ki je razdeljevala pošto in pobirala 931 VI | izpod rok pismonošu, ki je udarjal pečate nanje. -- " 932 VI | Morda bo kaj zame!" ~Erna je glasno brala naslove in 933 VI | Popoldne -- seveda! -- Treba ji je pisem, starki!" ~Postaren 934 VI | Postaren pismonoša, ki je podedoval ta posel kot poštni 935 VI | ta posel kot poštni sel, je udaril parkrat huje s pečatnikom 936 VI | pečatnikom po znamkah. ~Aleno je vso prešinilo, ko je zvedela 937 VI | Aleno je vso prešinilo, ko je zvedela za to pismo. Tako 938 VI | zvedela za to pismo. Tako jo je zbegalo, da bi tega ne bila 939 VI | seveda, mladina." ~Alena je od daleč spoznala očetovo 940 VI | pisavo. ~"Ah, papa!" se je razveselila na glas. ~"To 941 VI | sama ljubezen!" ~Erna je položila razglednico na 942 VI | ščipalnika na Aleno, ki je zardela, dasi ni vedela, 943 VI | dasi ni vedela, zakaj. Erna je pa dobro vedela, zakaj jo 944 VI | pa dobro vedela, zakaj jo je pogledala in zakaj je zardela, 945 VI | jo je pogledala in zakaj je zardela, ter se je zavistno 946 VI | zakaj je zardela, ter se je zavistno razveselila te 947 VI | rokah razglednico, na kateri je bila vihrajoča kvadriga 948 VI | Zbogom, gospodična!" je hitela k vratom Alena in 949 VI | na svidenje!" ~Za ograjo je Alena med drugimi ljudmi, 950 VI | Izpod privihanih krajcev je mežalo vanjo levo Jokovo 951 VI | Jokovo oko. ~Alena se ga je prestrašila, da se ji je 952 VI | je prestrašila, da se ji je tresla roka, ko je prijela 953 VI | se ji je tresla roka, ko je prijela za kljuko. ~Od pošte 954 VI | za kljuko. ~Od pošte se je namenila naravnost v šolo, 955 VI | Smrekarju in Joku. ~Ko jo je pa srečal pred hišo Smrekar, 956 VI | proti pošti, kakor tat, je vsa trepetala, ko mu je 957 VI | je vsa trepetala, ko mu je pogledala v oči. ~"V šolo, 958 VI | sem vam rekel!" ~Tako jo je ogovoril, velik in močan, 959 VII | VII. Alena je hitela proti vasi. Potoma 960 VII | hitela proti vasi. Potoma je odpirala pismo. Roke so 961 VII | Roke so se ji tresle, da ji je padlo dvakrat pismo na tla. 962 VII | pismo na tla. Kolikokrat je doma kljubovala očetu, materi, 963 VII | tudi sama, ničemurnica, je bila prepričana o tem), 964 VII | tujcem, pred Smrekarjem ji je upal ves pogum in njen načrt, 965 VII | Minki to tajno snovanje, je šel pred enim samim grozečim 966 VII | pogledom po vodi. Pismo je komaj začela brati, toliko, 967 VII | začela brati, toliko, da je videla, kdo ji piše, oče 968 VII | mati. Preprosta pisava ji je razodela takoj materino 969 VII | takoj materino roko in Alena je zganila list na pragu, ga 970 VII | vstopila k Minki. ~Našla jo je, kakor prejšnji dan, pri 971 VII | ste pa zares pridni!" ~"To je zame zabava, torej ne zaslužim 972 VII | pohvale!" ~"Zabava?" Alena je skomizgnila z rameni. ~" 973 VII | kar povejte! Tako, semle; je vse navlečeno." ~Minka ji 974 VII | vse navlečeno." ~Minka ji je napravila prostor na divanu. ~" 975 VII | Povejte mi: Zakaj pravite, da je to delo zabava." ~"Sem rekla: 976 VII | Razumete! Jaz sodim, da je delo, namreč tisto težko 977 VII | tisto težko delo, ki nam je jarem, samo delo strogega 978 VII | bila najrašji priznala, da je že danes okusila nekaj tega 979 VII | njenega poklica. Pa se je potajila. ~"Tembolj sodim, 980 VII | potajila. ~"Tembolj sodim, da je po tako napornem delu treba 981 VII | dela." ~"Oddiha, da, to je resnica. Ali oddih je za 982 VII | to je resnica. Ali oddih je za vsakega drugačne vrste. 983 VII | tole, kakor vidite, kar mi je največja uteha za srce." ~" 984 VII | uteha za srce." ~"Za srce," je povzela Alena s skoro žalostnim 985 VII | žalostnim glasom. ~Minka je odložila na stol urezano 986 VII | kak otrok si še!" ~Sedla je tesno k njej in ji ovila 987 VII | Mara, ali ne čutite, da je učiteljica sredi vseh otrok, 988 VII | boste prijateljica. V meni je namreč nekaj, česar sama 989 VII | komaj prišla in ves paradiž je v megli." ~"Bodite pripravljeni. 990 VII | gotovo doživite." ~Aleni je bilo, da bi planila na dan 991 VII | s svojim načrtom, pa se je domislila onih zapovedujočih 992 VII | Mešetar, tisti ostudni Jok, je trdil, da ste se vi vmešali 993 VII | v neko kupčijo." ~Minka je pomolčala in pomislila. ~" 994 VII | kdo poprosi!" ~"Grozil vam je!" ~"Grozil!" "Da vas prežene." ~ 995 VII | Da vas prežene." ~Minka je rahlo pobledela. ~"Tako!" 996 VII | pobledela. ~"Tako!" Ko je izginila bledost in ji zaplula 997 VII | zaplula živa rdečica v lice, je stisnila belo pest, oči 998 VII | kakor ogenj in dvignila je roko: ~"Naj me le preganja! 999 VII | nenadoma odprle duri in je vstopila Mara. Minka je 1000 VII | je vstopila Mara. Minka je z očmi namignila Aleni,