| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] javnost 3 jaz 113 jazbino 1 je 3727 jé 1 jecajoc 1 jecavcev 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 3727 je 1874 in 1483 se 847 da | Fran Saleški Finžgar Sama IntraText - Concordances je |
Chapter
2501 XVII | podstrešni sobici. Roka se ji je tresla in srce je bilo nemirno. 2502 XVII | se ji je tresla in srce je bilo nemirno. Ko jo je Brest 2503 XVII | srce je bilo nemirno. Ko jo je Brest zagledal, ga je oblila 2504 XVII | jo je Brest zagledal, ga je oblila rdečica, knjigo, 2505 XVII | oblila rdečica, knjigo, ki jo je držal v roki, je hotel naglo 2506 XVII | ki jo je držal v roki, je hotel naglo odložiti, pa 2507 XVII | hotel naglo odložiti, pa je zgrešil mizo, da je knjiga 2508 XVII | pa je zgrešil mizo, da je knjiga padla na tla. ~"Zamišljen 2509 XVII | Oprostite, gospodična!" ~Knjigo je pustil na tleh in se približal 2510 XVII | vrat za seboj. ~"S čim mi je čast, da bi vam postregel?" 2511 XVII | da bi vam postregel?" jo je vprašal nekam zmedeno. ~" 2512 XVII | sem prišla!" ~Okrenila se je ob vratih, za njo je stopal 2513 XVII | se je ob vratih, za njo je stopal Brest. ~"Pazite!" 2514 XVII | stopal Brest. ~"Pazite!" jo je opozoril vrh stopnic. ~Alena 2515 XVII | opozoril vrh stopnic. ~Alena se je ozrla. ~"Silno rada bi čimprej 2516 XVII | Potem vas spremim domov," ji je pošepetal Brest, preden 2517 XVII | Janez, poglej, Janez!" ~Mati je z izredno krepkim glasom 2518 XVII | glasom poklicala sina. Aleni je donelo ime nekam tuje, kmetiško. 2519 XVII | tuje, kmetiško. Nehote se je ozrla na mater in pogledala 2520 XVII | naj pogleda Janez?" ~Brest je ime poudaril, krog ustnic 2521 XVII | poudaril, krog ustnic mu je zaigral smehljaj. Nato je 2522 XVII | je zaigral smehljaj. Nato je podal roko Minki in se opravičil, 2523 XVII | ljubijo le Janeza!" ~Starica je z živimi očmi ogledovala 2524 XVII | pačil! Vidiš, gospodična je prišla. Tako sem je vesela, 2525 XVII | gospodična je prišla. Tako sem je vesela, da mi je kar napol 2526 XVII | Tako sem je vesela, da mi je kar napol odleglo. Ko mi 2527 XVII | preljubeznivi!" ~Brest se je priklonil, krog ustnic mu 2528 XVII | priklonil, krog ustnic mu je igral še vedno rahel smeh, 2529 XVII | pomoč. ~"Gospod Brest, to je moja socialna dolžnost in 2530 XVII | zdravnika!" ~Nekoliko očitka je bilo v teh besedah, ker 2531 XVII | ustnic. ~"Nič zdravnika," je hitela starica, vzela molek, 2532 XVII | noben padar nič." ~Brest je zopet skušal opravičiti 2533 XVII | opravičiti materine nazore. Ker je Minka ogrinjala mater in 2534 XVII | in ji popravljala odejo, je govoril z Aleno. ~"Zbogom, 2535 XVII | gospodična!" ~Brestovka je stiskala s koščenimi rokami 2536 XVII | postelje. ~Nato so odšli. ~Mrak je legal silno hitro na zimsko 2537 XVII | v drobnih zrncih, začelo je naletavati v debelih kosmih. 2538 XVII | šli skozi vas. Pred šolo je Minka opozorila Bresta, 2539 XVII | polagoma, molče. Brest se je ozrl po poti nazaj, in pogledal 2540 XVII | preko Alene naprej. Kolikor je mogel presoditi v mraku 2541 XVII | popotnika ob tej uri. Zato je zagazil v sneg, da je stopal 2542 XVII | Zato je zagazil v sneg, da je stopal z Aleno vštric, in 2543 XVII | bi mi razodeli, kakor vam je želja." ~Alena se je za 2544 XVII | vam je želja." ~Alena se je za hip ustavila in se ozrla 2545 XVII | kapuce v njegove oči. Nato je takoj nadaljevala pot. Noga 2546 XVII | nadaljevala pot. Noga ji je spodrsnila ob ledeni grudi, 2547 XVII | spodrsnila ob ledeni grudi, da je omahnila in se zadela ob 2548 XVII | zadela ob Bresta. ~Zadonel je njen smeh. Pa utihnil, kakor 2549 XVII | snegu. Ali ni smešno?" ~"Tak je svet!" ~"Neumen in hudoben!" ~" 2550 XVII | v takem gnezdu." ~Aleno je zadnji stavek preplašil. ~" 2551 XVII | Povejte odkrito!" ~Brest se je nenadoma razvnel, razgrnil 2552 XVII | iskal Alenine roke. ~"Kaj je treba slutenj, ker vem, 2553 XVII | slutenj, ker vem, da vam je vse znano. Vse me pika in 2554 XVII | Zaradi mene?" ~Brest je zategnil vprašanje z vzvišenim 2555 XVII | se ustavil. Tudi Alena se je ustavila in ga pogledala 2556 XVII | ga pogledala v oči. Brest je videl skoz mrak, kako so 2557 XVII | solzami. ~"Da, zaradi vas," je rekla s poudarkom. "Toda 2558 XVII | drugega. Pojdiva!" ~Brest jo je držal še vedno za roko in 2559 XVII | gazil po snegu. Alena mu je razodela mešetarjevo pretnjo. ~" 2560 XVII | mešetarjevo pretnjo. ~"To je brezmejna podlost! Takoj 2561 XVII | ne bojim!" ~Luč iz veže je tedaj posijala na Aleno, 2562 XVII | tedaj posijala na Aleno, ki je snela na pragu kapuco z 2563 XVII | jezne gubice, kljubovalnost je sevala iz oči. Brest je 2564 XVII | je sevala iz oči. Brest je bil zamamljen. Stisnil ji 2565 XVII | bil zamamljen. Stisnil ji je roko, Alena je pustila svojo 2566 XVII | Stisnil ji je roko, Alena je pustila svojo kakor brezčutna 2567 XVII | njegovi, iz njenega pogleda je govorilo ta hip vprašanje: 2568 XVII | sta prišla vrh stopnic, je Brest potrkal na Smrekarjeva 2569 XVII | Smrekarjeva vrata. ~Smrekar je sedel ob mizi golorok, z 2570 XVII | z zavihanimi rokavi, in je z neokretno pisavo številil 2571 XVII | številil in računal. Ko je vstopil Brest, se ni takoj 2572 XVII | se ni takoj ozrl, ampak je na glas mrmral: "Šest in 2573 XVII | in sedem -- šest in sedem je trinajst - in devet -- in 2574 XVII | trinajst - in devet -- in devet je -." Ko je račun seštel, 2575 XVII | devet -- in devet je -." Ko je račun seštel, je zaklical 2576 XVII | Ko je račun seštel, je zaklical Brestu, katerega 2577 XVII | zaklical Brestu, katerega je po glasu spoznal, še vedno 2578 XVII | zalezli v jazbino!" Nato je ropotaje odsunil stol od 2579 XVII | knjige -- moram, in mati je obolela." ~"Tako, tako! 2580 XVII | Ne vem. Staremu človeku je naglo zadosti. Učiteljica 2581 XVII | biti nevarno." ~Smrekar je ob Minkinem imenu privzdignil 2582 XVII | obrvi, potem se zasmejal, da je nagnil glavo nazaj in gledal 2583 XVII | ste tako abotni?" ~In se je zasmejal še glasneje. ~" 2584 XVII | po hišah." ~"Sili, da, to je prava beseda. Sili se ta 2585 XVII | vse to mine." ~Smrekar si je začel odvihavati rokave 2586 XVII | odvihavati rokave in si je gledal na mišičave roke, 2587 XVII | pogovora o Minki, ampak je nadaljeval: ~"Dovolite, 2588 XVII | vprašal." ~"No?" "Kako je zaradi tistega pisma na 2589 XVII | pisma na Strniško, ki se je izgubilo, s katerim je baje 2590 XVII | se je izgubilo, s katerim je baje gospodična Alena nekaj 2591 XVII | zvezi?" ~Na to vprašanje je Smrekar Bresta srdito pogledal, 2592 XVII | o tistem pismu! Kdo vam je kaj kvasil? Povejte, tožim 2593 XVII | pismonoša? Kaj me briga, če se je izgubilo?" ~Brest je bil 2594 XVII | se je izgubilo?" ~Brest je bil v zadregi. S tako grozno 2595 XVII | tako grozno odločnostjo je tajil Štefan, da Brest ni 2596 XVII | ne umejte napak. Danes se je namreč tole pripetilo. Mešetar 2597 XVII | Jok in Alena..." ~Brest je opisal in ponovil, kar je 2598 XVII | je opisal in ponovil, kar je zvedel. Nato je pripomnil: " 2599 XVII | ponovil, kar je zvedel. Nato je pripomnil: "Gospodična je 2600 XVII | je pripomnil: "Gospodična je zaradi tega vsa zbegana 2601 XVII | razburjena. Ker vem, da je nedolžna, zato sem prišel 2602 XVII | kaj bi odgovoril, ampak je takoj rekel: ~"Mešetar je 2603 XVII | je takoj rekel: ~"Mešetar je kanalja, pismonoša je pijanček. 2604 XVII | Mešetar je kanalja, pismonoša je pijanček. Če sta v precepu, 2605 XVII | torej me ne briga!" ~Bresta je tak odgovor spekel, da se 2606 XVII | tak odgovor spekel, da se je vzburil v njem žolč in je 2607 XVII | je vzburil v njem žolč in je srdito planil kvišku. Toda 2608 XVII | planil kvišku. Toda ker mu je bilo vrojeno, da je hodil 2609 XVII | ker mu je bilo vrojeno, da je hodil z vsakim po gladki 2610 XVII | vsakim po gladki cesti, se je premagal in vprašal mirno 2611 XVII | nekar bi rad zvedel. Alena je vendar pisala naslov na 2612 XVII | vi ste ji grozili, ker se je uprla..." ~Smrekar se je 2613 XVII | je uprla..." ~Smrekar se je začel bučno smejati, nagnil 2614 XVII | hohotajoč se v strop. Potem je nagloma vstal in stopil 2615 XVII | tisti svoji punci..." ~Brest je planil s stola. ~"Gospod 2616 XVII | vam prepovem!" ~Smrekar ga je potapljal po rami. ~"No, 2617 XVII | Takoj pridem!" ~Smrekar je odprl Brestu vrata v obednico, 2618 XVII | globoko zamišljen. ~"Kako je?" je vprašala Alena Bresta, 2619 XVII | globoko zamišljen. ~"Kako je?" je vprašala Alena Bresta, ko 2620 XVII | vprašala Alena Bresta, ko je vstopil. Videla je na njegovem 2621 XVII | Bresta, ko je vstopil. Videla je na njegovem obrazu razburjenje. ~" 2622 XVII | smeje vsemu in trdi, da je blazno, če sploh kaj razmišljate 2623 XVII | razmišljate o tej stvari, češ da je za vse odgovoren sam." ~" 2624 XVII | gospod Brest. Verujte mi, da je zame nekaj strašnega, ko 2625 XVII | zadnje ni resnica!" ~Brest jo je pogledal, njegove oči so 2626 XVII | čudovito žarele. ~Alena je skomizgnila z rameni. ~" 2627 XVII | Gospodična," Brest se je razvnemal, "za kar so drugi 2628 XVII | kar so drugi vas, za to je zbodel sedajle Smrekar tudi 2629 XVII | Bodite prepričani!" ~Segel je po Alenini roki in jo pritisnil 2630 XVII | moram k Smrekarju, ker me je povabil. Pojdite še vi!" ~ 2631 XVII | Pojdite še vi!" ~Alenina roka je še počivala v Brestovi. ~" 2632 XVII | v Brestovi. ~"Ne morem," je rekla in mu stisnila desnico. ~ 2633 XVII | stisnila desnico. ~Ko se je pri vratih ozrl, je Alena 2634 XVII | Ko se je pri vratih ozrl, je Alena gledala za njim in 2635 XVII | zamahnila v pozdrav. ~Brest je moral zbrati vso voljo, 2636 XVII | Aleno... ~Naslednje dni se je polegel snežni metež, nebo 2637 XVII | polegel snežni metež, nebo se je razvedrilo in na belo ravan 2638 XVII | razvedrilo in na belo ravan je svetilo z jasnega, čistega 2639 XVII | čistega neba zimsko sonce, ki je v milijardah lučk migotalo 2640 XVII | Alenine sobice, srce ji je bilo čudovito radostno, 2641 XVII | hrepenenja. Z Viktorjem se je sankala po bregu, vriskala 2642 XVII | so prihajala pisma, kako je težko pričakujejo -- in 2643 XVII | pričakujejo -- in v njeni duši je vstala radost, da se prvič 2644 XVII | izkušena ženska. ~Ko se je nekega dne napotila proti 2645 XVII | obstale pred šolo. Iz njih je stopil okrajni šolski nadzornik. ~ 2646 XVIII| gosposke sani pred šolo, to je dogodek! Ko je nadučitelj 2647 XVIII| šolo, to je dogodek! Ko je nadučitelj spoznal nadzornika, 2648 XVIII| nadučitelj spoznal nadzornika, je skočil h katedru in zvil 2649 XVIII| žep proračun, kakor si ga je sestavljal ob skromni plači 2650 XVIII| za božične praznike. Mara je skrila cigareto, ki si jo 2651 XVIII| skrila cigareto, ki si jo je pripravila za nekaj dimov 2652 XVIII| dimov med odmorom. ~Minka se je vrnila mirno k podobi, pred 2653 XVIII| mirno k podobi, pred katero je razlagala žetev in žito. 2654 XVIII| treba ničesar skrivati, jo je kljub temu spreletelo kakor 2655 XVIII| mučna slutnja. ~Nadzornik je stopil v nadučiteljev razred, 2656 XVIII| in šel k Mari. Prelistal je razrednico, pregledal katalog, 2657 XVIII| in poslušal pouk. Ko si je zapisal nekaj beležk, je 2658 XVIII| je zapisal nekaj beležk, je odšel v učilnico k Minki. 2659 XVIII| učilnico k Minki. Tukaj je začel vršiti svojo dolžnost 2660 XVIII| pičice. Vsako malenkost je pregledal in pretehtal, 2661 XVIII| zadostno umiti in snažni. Minka je čutila, da to nadzorstvo 2662 XVIII| vzroku ni imela pojma. Zato je po prvem razburjenju, katerega 2663 XVIII| učila mirno dalje, kakor je veleval urnik. Šolarjem 2664 XVIII| veleval urnik. Šolarjem je prijazno povedala, kdo je 2665 XVIII| je prijazno povedala, kdo je ta gospod, nato jih opozorila, 2666 XVIII| nadaljevala. ~Nadzornik je nehote često prekinil delo 2667 XVIII| Nekaj izvirnega in posebnega je zapazil v metodi. Kakor 2668 XVIII| Kakor da ni šola, tako je premišljeval sam pri sebi. 2669 XVIII| ni predpisano. Toda uspeh je jasen in izvrsten -- torej... ~ 2670 XVIII| dokončanem pouku sobo, se je nadzornik poslovil in suhoparno 2671 XVIII| se po obedu vrne. ~"Ali je sitnaril, kajne?" je prihitela 2672 XVIII| Ali je sitnaril, kajne?" je prihitela Mara z zamujeno 2673 XVIII| Zakaj to vprašaš?" ~"Ker je bil tako dolgo pri tebi. 2674 XVIII| meni in pri nadučitelju je bil samo četrt ure. To nekaj 2675 XVIII| Pomeni?" Rahla rdečica je šinila Minki v lice. ~"Kaj 2676 XVIII| vračajoč se v šolo, kam neki je šel obedovat nadzornik. 2677 XVIII| Zakaj nekaj gostiln v vasi je bilo takih, da ni vstopil 2678 XVIII| ni bil pri nadučitelju, je učiteljski zbor soglasno 2679 XVIII| soglasno sklenil, da ga je povabil Smrekar. ~"No, ta 2680 XVIII| ta ga nakači zoper mene," je omenila Minka in se smejala. ~" 2681 XVIII| se smejala. ~"Zoper vas?" je ugovarjal nadučitelj. "Naj 2682 XVIII| kaj besede!" ~Pogumno si je pogladil sivo, na kozlovsko 2683 XVIII| pristriženo brado. ~Ura je udarila tri četrt, učiteljstvo 2684 XVIII| tri četrt, učiteljstvo se je razšlo po sobah. ~Kakor 2685 XVIII| sobah. ~Kakor dopoldne se je godilo popoldne. Nadzornik 2686 XVIII| godilo popoldne. Nadzornik je prebil večinoma pri Minki. 2687 XVIII| ko sta bila sama v sobi, je nagovoril nadzornik Minko 2688 XVIII| važni stvari." ~Nadzornik je sedel za kateder; gube na 2689 XVIII| vi ste toženi!" Nadzornik je potegnil iz žepa akt in 2690 XVIII| ga razgrnil predse. Minki je vztrepetalo srce, toda samo 2691 XVIII| samo za trenutek. Takoj se je zbrala in opogumila. ~"Na 2692 XVIII| in opogumila. ~"Na svetu je vse mogoče, gospod nadzornik!" ~" 2693 XVIII| drugemu!" Nadzornik se je presedel na stolu in Minko 2694 XVIII| koliko zaigrati." ~Nadzornik je zakašljal. ~"Če se bavite 2695 XVIII| zloglasna konjaška, ali je to dostojen posel za učiteljico, 2696 XVIII| odločnostjo odklanjam. Res je, da obiskujem bolnike, res 2697 XVIII| da obiskujem bolnike, res je, da sem tu in tam poskusila 2698 XVIII| nedolžnimi zdravili, kakor je res, da sem dostikrat že 2699 XVIII| zdravil pocepa živina," jo je naglo prekinil nadzornik, " 2700 XVIII| prekinil nadzornik, "ali je to tudi napredno delo?" ~ 2701 XVIII| tudi napredno delo?" ~Minko je stresel srd. ~"To je laž! 2702 XVIII| Minko je stresel srd. ~"To je laž! Imenujte obrekljivca! 2703 XVIII| tej stvari." ~Nadzornik je pomolčal, Minka si je utrla 2704 XVIII| Nadzornik je pomolčal, Minka si je utrla ustnice, ki so se 2705 XVIII| pri tej svoji misli, ker je zaeno to moje prepričanje." ~" 2706 XVIII| Kakšno prepričanje?" ~"Da je vsak izobraženec dolžnik 2707 XVIII| dolžnik naroda zato, ker ga je narod šolal s tem, da je 2708 XVIII| je narod šolal s tem, da je plačeval davek. Zato nima 2709 XVIII| narodu z znanjem, ki si ga je pridobil v šolah, plačanih 2710 XVIII| z ljudskim denarjem. To je moje prepričanje!" ~Nastal 2711 XVIII| moje prepričanje!" ~Nastal je dolg odmor, nadzornik je 2712 XVIII| je dolg odmor, nadzornik je pisal beležke na polo. ~" 2713 XVIII| pravico." ~"Sufražetka," je zamrmral nadzornik, ki je 2714 XVIII| je zamrmral nadzornik, ki je pisal na katedru. ~"Ostanite 2715 XVIII| vas pozovem." ~"Prosim," je odvrnila Minka in odšla 2716 XVIII| pri Mari. Toda to pot jo je nehote zanesla noga k tovarišici. ~ 2717 XVIII| noga k tovarišici. ~Mara je stala pri oknu in gledala 2718 XVIII| kaj sta imela?" ~Skočila je k tovarišici in ji pritisnila 2719 XVIII| Tvoja lica gore!" ~Vtem je vstopila postrežnica Urša, 2720 XVIII| poštena stara dekla, ki je takisto začela vsa iz sebe: ~" 2721 XVIII| hudobe obsedene!" ~Minka je sicer slutila ob zaslišanju, 2722 XVIII| tej deklini razlagi se ji je zdanilo. ~A tedaj je ni 2723 XVIII| ji je zdanilo. ~A tedaj je ni prevzel strah, prešinila 2724 XVIII| prevzel strah, prešinila jo je moč, da je ognjevito razodela 2725 XVIII| prešinila jo je moč, da je ognjevito razodela vso pravdo, 2726 XVIII| razodela vso pravdo, ki je bila naperjena zoper njo, 2727 XVIII| neham, če me stro!" ~Urša je z razprtimi usti poslušala, 2728 XVIII| potem pa pozabila, kaj ji je treba pospraviti v sobi, 2729 XVIII| iz sobe proti vasi, da ji je odletavalo krilo, kakor 2730 XVIII| petdesetletna starica. V vasi je letela od hiše do hiše, 2731 XVIII| gre! Pred šolo so!" ~Vtem je nadzornik povabil nadučitelja 2732 XVIII| in pretiravale, Minka se je zagovarjala in odgovarjala 2733 XVIII| odgovarjala tako odločno, da je moral nadzornik zaključiti 2734 XVIII| bo treba še več prič, ter je nazadnje Minko kot izredno 2735 XVIII| osramočene spogledale. Smrekar se je ponudil in predlagal, da 2736 XVIII| ampak še danes razsodi, ali je tožba upravičena ali ni. ~" 2737 XVIII| upravičena ali ni. ~"Naj bo," je rekel po premisleku nadzornik. " 2738 XVIII| prič. Počakam!" ~"Pojdimo," je rekel Smrekar in potegnil 2739 XVIII| so stopili pred šolo, jim je zaprla pot množica mož, 2740 XVIII| zrli v šolo. ~Smrekar se je prestrašil. Kljub temu je, 2741 XVIII| je prestrašil. Kljub temu je, svest si svoje moči, zarjul 2742 XVIII| stojite, zijala! Kdo vas je klical! Stran!" ~Jok je 2743 XVIII| je klical! Stran!" ~Jok je poskusil napraviti gaz med 2744 XVIII| trdnimi komolci. ~"Toliko je ta svet naš kakor tvoj, 2745 XVIII| gonil proč!" ~Čokat dedec je tako zagrmel izmed množice 2746 XVIII| Kanalje!" ~Z visokim glasom se je odzval krik izmed žensk. 2747 XVIII| odzval krik izmed žensk. Vse je vršalo, vse se gnetlo in 2748 XVIII| vpilo. ~Ob silnem hrupu se je prestrašil sam nadzornik 2749 XVIII| vežna vrata. Dobro dolgo je zamahoval z rokami, preden 2750 XVIII| zamahoval z rokami, preden je ljudstvo toliko pomiril, 2751 XVIII| ljudstvo toliko pomiril, da je mogel spregovoriti. ~"Možje, 2752 XVIII| in črnil. Kdor to dela, je lažnivec!" ~"Falot, obrekljivec!" 2753 XVIII| Falot, obrekljivec!" je donelo izmed množice. ~" 2754 XVIII| zdravili živini?" ~Ljudstvo je zagrmelo, vsa gneča se je 2755 XVIII| je zagrmelo, vsa gneča se je zgibala in pritisnila proti 2756 XVIII| pritisnila proti šoli. ~"Kdo je tako lagal? Povejte ga! 2757 XVIII| Povsod so že, samo pri nas je še ni!" ~"Torej pojdite 2758 XVIII| zgodi. Zbogom!" ~Nadzornik je stopil v vežo in vrata zaprl, 2759 XVIII| vrata zaprl, nadučitelj je obrnil ključ. ~Med množico 2760 XVIII| obrnil ključ. ~Med množico je završalo od veselja. Jok 2761 XVIII| završalo od veselja. Jok je prebledel, popustil Brnača 2762 XVIII| suvale s komolci. Smrekar si je grizel ustnice, poskusil 2763 XVIII| Ni to še zadnja beseda," je jezno kriknil Smrekar med 2764 XVIII| preganjal! Fej!" ~Množica je zavalovila proti durim. ~ 2765 XVIII| pojavila župan in župnik, ki ju je priklical šunder. S težavo 2766 XVIII| izpred šole. ~Nadzornik je bil oplašen zaradi nenavadno 2767 XVIII| izjavljene ljudske volje. Dolgo je hodil zamišljen po sobi, 2768 XVIII| zamišljen po sobi, preden je pozval vse učiteljsko osebje 2769 XVIII| h konferenci. ~"Vsekako je bil danes neprijeten dogodek. 2770 XVIII| kaj storila." ~Minka se je tresla od razburjenja, da 2771 XVIII| tresla od razburjenja, da je Mara stopila k njej in jo 2772 XVIII| moj socialist!" ~Nadzornik je nadaljeval: ~"Vendar je 2773 XVIII| je nadaljeval: ~"Vendar je pa obžalovanja vredno, ker 2774 XVIII| obžalovanja vredno, ker se je porodil v fari razpor in 2775 XVIII| premeščenja!" ~Minka se je iztrgala iz objema Mari 2776 XVIII| bliže k nadzorniku. Za hip je pomolčala, da se je umirila. ~" 2777 XVIII| hip je pomolčala, da se je umirila. ~"Slovesno izjavljam, 2778 XVIII| prošnje za premestitev. Kdor je nasprotnik takega dela za 2779 XVIII| boji poštenega boja, tak je sovražnik narodnega napredka 2780 XVIII| blagor." ~Nadzornik se ji je približal in ji segel v 2781 XVIII| Zgodilo se bo!" ~S tem je bila konferenca končana. ~ 2782 XVIII| kraguljci, nadzornik se je poslovil, sani so izginile 2783 XVIII| v mrak. ~Sam po sebi se je razvil v šoli vesel večer, 2784 XVIII| vesel večer, katerega se je udeležil celo nadučitelj, 2785 XVIII| udeležil celo nadučitelj, ki je sicer bival tih in skrbi 2786 XVIII| številne družinice. Mara je varila punč, postrežnica 2787 XVIII| varila punč, postrežnica Urša je znesla skupaj pijače in 2788 XVIII| vsakovrstnih prigrizkov. K večeru je prišla tudi Alena, ki je 2789 XVIII| je prišla tudi Alena, ki je vsa ogorčena šele tedaj 2790 XVIII| šele tedaj zvedela, kaj se je zgodilo. ~Vsi zapored so 2791 XVIII| zapored so napivali Minki, ker je tako sijajno zmagala. Tudi 2792 XVIII| sijajno zmagala. Tudi Mara ji je napila. "Čestitam, dragi 2793 XVIII| Hvala, prijateljica," se je šalila Minka. "Imam že ogledano 2794 XVIII| zorela moja pšenica. Toda to je moja skrivnost! Živela prosveta 2795 XVIII| prosveta našega naroda!" ~Alena je sredi razigrane družbe pozabila 2796 XVIII| resnično zamudila prvič, odkar je služila Smrekarja. Ostre 2797 XVIII| nekoliko vina -- vse to jo je razgrelo, da se je je polotila 2798 XVIII| to jo je razgrelo, da se je je polotila domov grede 2799 XVIII| jo je razgrelo, da se je je polotila domov grede nenadoma 2800 XVIII| strupena maščevalnost. ~Ko je stopila v obednico, je sedel 2801 XVIII| Ko je stopila v obednico, je sedel Smrekar sam pri mizi 2802 XVIII| iz druge buteljke. Žena je odšla z Viktorjem v spalnico. ~" 2803 XVIII| se potepate tako dolgo," je odgovoril Smrekar Aleni 2804 XVIII| pošteni družbi." ~"Hahaha," se je zakrohotal zaničljivo Smrekar 2805 XVIII| poštena družba!" ~Aleno je speklo, da bi bila odletela 2806 XVIII| odletela od tal. Vsa se je stresla, da si ni mogla 2807 XVIII| kar sami veste." ~Iz Alene je bruhnilo tako nenadoma, 2808 XVIII| bruhnilo tako nenadoma, da se je sama svoje besede prestrašila. ~" 2809 XVIII| prestrašila. ~"Kaj, kaj?" je planil Smrekar kvišku in 2810 XVIII| pošteno učiteljico, kot je Minka, tožarite, potem bi 2811 XVIII| Naj se zve vse!" ~Smrekar je vtaknil roke v žep, stopil 2812 XVIII| Samo spodnja ustnica se mu je zibala in se izveznila, 2813 XVIII| strupenim odgovorom. Alena je vzdržala pogled in se ni 2814 XVIII| pogled in se ni ganila. Nato je začel sunkoma, sikaje: ~" 2815 XVIII| se bo tale." ~Smrekar se je potrkal s prstom na čelo. ~ 2816 XVIII| s prstom na čelo. ~Alena je vztrepetala kakor topolov 2817 XVIII| kakor topolov list, pogum ji je ubila ta strašna grožnja 2818 XVIII| strašna grožnja in bolj je izjokala iz stisnjenih prsi 2819 XVIII| besedo: "Slepar -." ~Nato je zbežala v svojo sobo, iz 2820 XVIII| v svojo sobo, iz katere je slišal Smrekar glasen jok, 2821 XVIII| slišal Smrekar glasen jok, ko je hodil gor in dol po obednici. ~ 2822 XIX | XIX. ~Kakor nevihta je planil pretekli dogodek 2823 XIX | dogodek na vso vas, pa se je kakor nevihta hitro polegel. ~ 2824 XIX | hitro polegel. ~Drugo jutro je sijalo sonce mirno na belo 2825 XIX | abece; Smrekarjeva žaga je sakála brezbrižno staro 2826 XIX | brezbrižno staro pesem, gospodar je v rano jutro hodil krog 2827 XIX | številke v notes. ~Alena je šla še pred poukom na sprehod, 2828 XIX | vsesplošna brezčutnost jo je iznenadila. ~Vso dolgo prečuto 2829 XIX | sodba, zatožna klop -- ji je mrgotalo pred očmi. ~Zato 2830 XIX | mrgotalo pred očmi. ~Zato je bila prepričana, da jo te 2831 XIX | sobe. Toda v sončni luči se je vse razblinilo. Ščinkavci 2832 XIX | požrešnimi vrabci za zrnje, ki je ostalo kokošim, kakor vsako 2833 XIX | vsako jutro, od soseda se je slišalo hripavo bevskanje 2834 XIX | Ali so bile samo sanje?" je premišljala Alena. ~V noči 2835 XIX | V noči pobledelo lice se je ozarjalo v mrzlem zraku. 2836 XIX | so se pomirjali. Hotela je mirno razbrati razburjene 2837 XIX | Prijetna brezčutnost se je je polaščala. Kljub temu 2838 XIX | Prijetna brezčutnost se je je polaščala. Kljub temu jo 2839 XIX | polaščala. Kljub temu jo je vendar spremljala edina 2840 XIX | sklep vseh sklepov, katere je sklenila v pretekli noči: 2841 XIX | kakor dovršeno dejanje je stal pred njo načrt: Po 2842 XIX | se ne vrnem več. Zato se je namerila, da po obedu takoj 2843 XIX | Smrekarju službo. ~S strahom je pričakovala poldneva in 2844 XIX | pričakovala poldneva in kosila. Ko je stopila z Viktorjem ob roki 2845 XIX | ni bilo Smrekarja. Gospa je velela, naj ne čakajo, ker 2846 XIX | mudi na žagi. Pravzaprav je bila Alena vesela, da ga 2847 XIX | še od prejšnjega večera," je mislila. Ali vendar jo je 2848 XIX | je mislila. Ali vendar jo je hkrati jezilo, da ga še 2849 XIX | še ni zagledala, ker jo je trla silna radovednost, 2850 XIX | Skoraj so že dokosili, ko je prižvižgal Štefan vesel 2851 XIX | ljubezni, tako prijazno je ogovoril Aleno in vprašal 2852 XIX | Viktorjevem napredku. ~To vedenje je Aleno bolj zbegalo, nego 2853 XIX | najgorja osornost. ~"Pijan je bil," je takoj pomislila. " 2854 XIX | osornost. ~"Pijan je bil," je takoj pomislila. "Niti ne 2855 XIX | Niti ne sanja ne, kaj je govoril." ~Ko je Smrekar 2856 XIX | ne, kaj je govoril." ~Ko je Smrekar naročil ženi, naj 2857 XIX | steklenico sladkega terana, in je Aleni sam natočil kozarec, 2858 XIX | Aleni sam natočil kozarec, je spremenila sodbo. ~"Ni bil 2859 XIX | bil pijan, ne. Potuhnil se je in se mi prilizuje!" ~In 2860 XIX | prilizuje!" ~In tako se je zgodilo, da Alena po obedu 2861 XIX | odpovedala službe, marveč je šla z Viktorjem takoj k 2862 XIX | pouku. ~Po dokončani uri se je pa brez pomisleka in obotavljanja 2863 XIX | Plaha razburjenost se ji je vnovič pojavila. ~"Vse ji 2864 XIX | S tem sklepom v duši je stopila v Minkino sobo. ~ 2865 XIX | stopila v Minkino sobo. ~Minka je slonela ob oknu, zatopljena 2866 XIX | mi, ali imaš kaj krvi ali je nimaš, ali si brez živcev 2867 XIX | živcev in brez srca?" ~Alena je vrgla pelerino na posteljo 2868 XIX | ti punčka boječa, ti! To je življenje, kaj hočeš? Mene 2869 XIX | naj me potre?" ~Minka ji je odmaknila roke, zakrilila 2870 XIX | besneči vihar..." ~Nato se je veselo zasmejala in posadila 2871 XIX | tesno poleg sebe. ~Alena je molčala, potem globoko vzdihnila. 2872 XIX | globoko vzdihnila. Nagajivo je Minka posnela vzdihljaj, 2873 XIX | Resnično sem revica!" ~V glasu je bilo vse polno iskrene bridkosti. 2874 XIX | iskrene bridkosti. Minka jo je občutila. Takoj se je okrenila 2875 XIX | jo je občutila. Takoj se je okrenila do Alene in jo 2876 XIX | odkritosrčna!" ~Alena se je ozrla v Minkine oči, v katerih 2877 XIX | v Minkine oči, v katerih je sevalo kakor materinski 2878 XIX | materinski ogenj. Začela je in ji zaupala vse. Ko je 2879 XIX | je in ji zaupala vse. Ko je dokončala, je pristavila: " 2880 XIX | zaupala vse. Ko je dokončala, je pristavila: "Gorje mi, Minka, 2881 XIX | strašno sama!" ~Nato si je zakrila obraz, ker je čutila, 2882 XIX | si je zakrila obraz, ker je čutila, kako so se ji usule 2883 XIX | se ji usule solze. ~Minka je bila iznenadena. Vstala 2884 XIX | bila iznenadena. Vstala je in začela hoditi po sobi. 2885 XIX | po sobi. Za nekaj časa se je ustavila pred Aleno, ki 2886 XIX | ustavila pred Aleno, ki si je otirala oči. ~"Povej mi, 2887 XIX | že komu zaupala?" ~Alena je zardela. ~"Sem." "Komu?" " 2888 XIX | Komu?" "Brestu!" Minka je šla po sobi gor in dol. 2889 XIX | po sobi gor in dol. Nato je rekla: ~"Bolje bi bilo, 2890 XIX | Ne obsojaj me zato. Brest je tako dober!" ~"Ali je kaj 2891 XIX | Brest je tako dober!" ~"Ali je kaj storil zate?" je vprašala 2892 XIX | Ali je kaj storil zate?" je vprašala naglo in odločno. ~" 2893 XIX | odločno. ~"Pri Smrekarju je bil." ~"No, in?" ~"Je rekel, 2894 XIX | Smrekarju je bil." ~"No, in?" ~"Je rekel, naj se ne bojim!" ~" 2895 XIX | Pove mi ob priliki, je rekel." ~"Alena, veruj mi, 2896 XIX | ali vsaj premalo mož. On je -- slabič!" ~Trda sodba 2897 XIX | slabič!" ~Trda sodba je Aleno zabolela. ~"Minka, 2898 XIX | Minka, ti si krivična. On je tako ljubezniv, tako dober!" ~" 2899 XIX | ljubezniv, tako dober!" ~"In to je za moža premalo, po moji 2900 XIX | za Smrekarjevo hišo. To je jasno. Tam boš sama sredi 2901 XIX | Ali boš ubogala?" ~"Bom," je odgovorila Alena, kakor 2902 XIX | odgovori otrok materi. ~Minka je sedla zopet k njej in jo 2903 XIX | srca. Dovolj grenkosti me je stalo to spoznanje. Pomni 2904 XIX | življenje: Naše žensko srce je ustvarjeno za materinstvo!" ~ 2905 XIX | za materinstvo!" ~Minka je spregovorila to trditev 2906 XIX | zelo slovesno. ~Alena se je razveselila: ~"Ah, da, Minka, 2907 XIX | ta grenki kruh, in že se je rodilo iz njega spoznanje. 2908 XIX | Mara ima prav!" ~Minka je nadaljevala, kakor da bi 2909 XIX | Moje iskreno prepričanje je, da je žensko srce srečno 2910 XIX | iskreno prepričanje je, da je žensko srce srečno le tedaj, 2911 XIX | in sem srečna!" ~Minka se je razvnela, da ji je šinila 2912 XIX | Minka se je razvnela, da ji je šinila kri v lica. ~Alena 2913 XIX | šinila kri v lica. ~Alena je zrla nanjo kakor na vzvišeno 2914 XIX | vzvišeno bitje, in se ji je zdelo, da ni s te črne zemlje, 2915 XIX | ni s te črne zemlje, da je od nekod drugod, s sonca, 2916 XIX | edina, Minka, ti si ideal," je pričela Alena ponižno. " 2917 XIX | dni." ~"Sama in nesrečna!" je dostavila pikro Minka. ~ 2918 XIX | pikro Minka. ~Ali takoj se je prestrašila in skušala popraviti. ~" 2919 XIX | Kajne, Alenčica, teorija je pusta! Za danes je dosti. 2920 XIX | teorija je pusta! Za danes je dosti. Sedaj grem obiskat 2921 XIX | Ali me spremiš?" ~Alena je takoj vstala in se odpravila 2922 XIX | Minko proti vasi. Potoma je Minka še enkrat Aleno opozorila, 2923 XIX | službi in čaka. Takisto naj je ne bega pravda. Smrekar 2924 XIX | njo v to stvar. ~Brestovka je sedela na zapečku. ~"Sem 2925 XIX | In Ivana tudi, kajne?" je vprašala Alena, da je sploh 2926 XIX | je vprašala Alena, da je sploh kaj spregovorila. ~" 2927 XIX | dan tiči zgoraj." ~Alena je takoj odšla, Minka se je 2928 XIX | je takoj odšla, Minka se je ozrla za njo. ~Ko se je 2929 XIX | je ozrla za njo. ~Ko se je na Alenino trkanje odzval 2930 XIX | odzval Brest v sobi, jo je spreletelo. Kakor jo je 2931 XIX | je spreletelo. Kakor jo je vleklo skrivnostno k njemu, 2932 XIX | okrenila in odšla. Plaho je pritisnila kljuko in odprla. 2933 XIX | kljuko in odprla. Brest je že stal ob vratih, kakor 2934 XIX | slutili neko drugo," mu je ponagajala. ~Brest ji je 2935 XIX | je ponagajala. ~Brest ji je stisnil še enkrat roko in 2936 XIX | Sem že zvedel. Grdo je napravil Smrekar." ~"Zato 2937 XIX | ovadim. Ali veste, kaj mi je rekel? -- Vi pridete sami 2938 XIX | nihče ne zmeni!" ~Alena je povesila glavo, da ni vedel 2939 XIX | da ni vedel Brest, ali je kljubovalnost ali je žalost. 2940 XIX | ali je kljubovalnost ali je žalost. Alenin očitek ga 2941 XIX | žalost. Alenin očitek ga je zapekel. Spregovoril je, 2942 XIX | je zapekel. Spregovoril je, kakor bi bil užaljen, vendar 2943 XIX | kakor bi bil užaljen, vendar je bil njegov glas proseč in 2944 XIX | njegov glas proseč in se je tresel: ~"Gospodična, ne 2945 XIX | tem grenkem kruhu." ~Alena je dvignila glavo in mu zrla 2946 XIX | oko. ~"Vi dvomite," se ji je približal Brest in stopil 2947 XIX | sem tako nesrečna!" ~Brest je postal za trenutek in gledal 2948 XIX | in ga klicale. V njem se je vse vzvalovilo, vsak premislek 2949 XIX | vzvalovilo, vsak premislek je izginil, roke so se same 2950 XIX | razkrilile -- in preden se je zavedel sam in se zavedela 2951 XIX | za korak vsaksebi. Alena je iskala besede -- nerazločna 2952 XIX | besede -- nerazločna beseda je prišla preko šepetajočih 2953 XIX | šepetajočih ustnic, naglo se je obrnila in odšla, za njo 2954 XIX | obrnila in odšla, za njo je stopal Brest, ki je čutil 2955 XIX | njo je stopal Brest, ki je čutil po stopnicah, da mu 2956 XX | Če ne gre, ne gre!" ~Tako je nejevoljen rekel Brest tisti 2957 XX | knjigo in upihnil luč. Ko je nastala tema v sobi, je 2958 XX | je nastala tema v sobi, je šele opazil, kako lije mesečina 2959 XX | mesečina skoz okno. Začel je hoditi po sobi, zamišljen, 2960 XX | Neumnost sem napravil," je mrmral. "Veliko neumnost! -- 2961 XX | se menil. Toda pravzaprav je še otrok. In če ta ženski 2962 XX | ta ženski otrok misli, da je stvar resna, potem, kaj 2963 XX | potem, kaj potem?" ~Brest je obstal pri okno in si postavil 2964 XX | Kaj pa lazi za mano? Prav je tako!" ~Hitro in jezno se 2965 XX | tako!" ~Hitro in jezno se je začel slačiti, da je odletel 2966 XX | se je začel slačiti, da je odletel gumb od telovnika 2967 XX | zakotalil po tleh. Nato je legel, zamižal in hotel 2968 XX | ponavljal: Neumnost! Srce je kljuvalo in klicalo: Pridi, 2969 XX | klicalo: Pridi, predraga! ~Ko je drugo jutro sédel h knjigam, 2970 XX | drugo jutro sédel h knjigam, je malomarno pomislil na prejšnji 2971 XX | lotil dela. Mirno in spešno je pisal nalogo, da je pozabil 2972 XX | spešno je pisal nalogo, da je pozabil obeda in ga je morala 2973 XX | da je pozabil obeda in ga je morala priti mati klicat. 2974 XX | priti mati klicat. Hitro je dokosil in zgovorni materi 2975 XX | materi malo odgovarjal, da je starica kimala z glavo, 2976 XX | starica kimala z glavo, ko je odhajal spet v podstrešno 2977 XX | um in pamet!" ~Do večera je delal. Pa je prišel mrak 2978 XX | Do večera je delal. Pa je prišel mrak in potrkal na 2979 XX | njegovo srce. Pero se mu je ustavilo, knjiga mu je zamrzela. 2980 XX | mu je ustavilo, knjiga mu je zamrzela. Napotil se je 2981 XX | je zamrzela. Napotil se je skoz vas brez cilja in namena. 2982 XX | vžigale zvezde, bela ravan je blestela, pod nogami je 2983 XX | je blestela, pod nogami je veselo škripalo. Brest je 2984 XX | je veselo škripalo. Brest je zamišljen ponavljal čez 2985 XX | razblinile v daljavi in se je zamislil drugam tako živo, 2986 XX | zamislil drugam tako živo, da je hipoma dvignil glavo in 2987 XX | in se ozrl. Zdelo se mu je, da stopa pred njim Alena. 2988 XX | Toda nje ni bilo, pač pa se je dvigal pred njim izza obletelih 2989 XX | orehov Smrekarjev dom. Brest je obstal. ~"Ko bi pogledal 2990 XX | bi pogledal k Smrekarju," je hinavsko preudarjal razum. ~" 2991 XX | Ko bi pogledal k Aleni," je sililo odkritosrčno srce. ~ 2992 XX | odkritosrčno srce. ~Noga se je sama od sebe prestopila, 2993 XX | od sebe prestopila, Brest je zavil na Smrekarjevo dvorišče. ~ 2994 XX | Smrekarjevo dvorišče. ~Prav tedaj je prišel pred vežo od nasprotne 2995 XX | nasprotne strani Štefan, ki je bil na žagi. ~"Dober večer, 2996 XX | Me veseli!" ~Štefan mu je podal roko, na kateri je 2997 XX | je podal roko, na kateri je Brest začutil smolnate lise, 2998 XX | začutil smolnate lise, ko jo je stisnil. ~"Ali ne motim?" ~" 2999 XX | Ne bodite sitni," ga je potolažil Smrekar po domače 3000 XX | obednico pojdite; morda je tam Alena in Viktor. Jaz