| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] javnost 3 jaz 113 jazbino 1 je 3727 jé 1 jecajoc 1 jecavcev 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 3727 je 1874 in 1483 se 847 da | Fran Saleški Finžgar Sama IntraText - Concordances je |
Chapter
3001 XX | pridem takoj!" ~Smrekar mu je odprl vrata. ~"Vidite, tukaj 3002 XX | Vidite, tukaj sta!" ~Brest je vstopil. ~"Kaj delate, gospodična?" ~ 3003 XX | delate, gospodična?" ~Brest je pogledal na mizo, kjer so 3004 XX | s podobicami, ob katerih je sedela Alena in jih izrezljavala 3005 XX | Jaslice, jaslice!" se je oglasil Viktor, prijel pravkar 3006 XX | pokazat. ~"Poglej!" Brest se je umetno čudil otroku in kameli 3007 XX | preko podobice na Aleno. Sam je čutil, kako mu je šinilo 3008 XX | Aleno. Sam je čutil, kako mu je šinilo v lice, ko jo je 3009 XX | je šinilo v lice, ko jo je zagledal, in takisto je 3010 XX | je zagledal, in takisto je ona vsa zaplamtela in zastavljene 3011 XX | odrezale pastircu nogo. ~"Na," je skrivala razburjenost. " 3012 XX | siromaku." ~"Ah, škoda," je pritekel Viktor in držal 3013 XX | ranjenega možička. "Popravim," je obetal Brest, ko ji je segal 3014 XX | je obetal Brest, ko ji je segal v roko. Obeh oči so 3015 XX | so zaeno vprašale: Kaj se je zgodilo snoči? In iz nobenih 3016 XX | se naglo povesile. Brest je odlagal klobuk, Alena mu 3017 XX | odlagal klobuk, Alena mu je primikala stol k mizi. ~" 3018 XX | sedaj popravim škodo! Kje je ranjeni pastirec?" ~Alena 3019 XX | ranjeni pastirec?" ~Alena mu je ponudila škarje in Viktorček 3020 XX | ponudila škarje in Viktorček je od veselja ploskal, ko je 3021 XX | je od veselja ploskal, ko je videl, kako naglo rezlja 3022 XX | ali so vas napregli," se je prismejal Smrekar v sobo, 3023 XX | prismejal Smrekar v sobo, ko je zagledal to delavnico. ~" 3024 XX | priti pomagat. Do božiča je komaj nekaj dni še. Sama 3025 XX | utegnil, srčno rad!" ~"U," se je čudil Smrekar; "pretrgati 3026 XX | utegne, kajne?" ~Smrekar se je hudomušno namuznil, Alena 3027 XX | hudomušno namuznil, Alena je sklonila glavo niže, kakor 3028 XX | ovnovega hrbta, katerega je izrezavala, Brest je popolnoma 3029 XX | katerega je izrezavala, Brest je popolnoma po nepotrebnem 3030 XX | bilo treba odgovoriti, ker je Viktor prinesel očetu pokazat 3031 XX | kajne?" ~"Kako ci-ci," je pregledaval oče izrezke 3032 XX | čudil. ~"Ate, jaz pravim, da je pastircev dovolj pet. Le 3033 XX | dreves. Kajne, živina in les je kaj vredna, je več vredna 3034 XX | živina in les je kaj vredna, je več vredna kot pastirji, 3035 XX | Kaj praviš?" ~Smrekar se je bučno zasmejal sinu, ga 3036 XX | glavi in ga pohvalil. ~"Tako je, Viktorček! Živina in les, 3037 XX | imela. Na ga!" ~In Viktor je prijel pastirčka z odrezano 3038 XX | vrgel na tla. ~"Viktor!" je kriknila Alena, da se je 3039 XX | je kriknila Alena, da se je otrok preplašil. Smrekar 3040 XX | preplašil. Smrekar pa se je smejal, da se je tolkel 3041 XX | Smrekar pa se je smejal, da se je tolkel ob kolena in ponavljal: ~" 3042 XX | Ali res, gospodična?" se je okrenil do nje Brest, ki 3043 XX | okrenil do nje Brest, ki se je zasmejal s Smrekarjem vred, 3044 XX | vred, a naglo utihnil, ker je videl, da je Alena užaljena. ~" 3045 XX | utihnil, ker je videl, da je Alena užaljena. ~"Jezuščka 3046 XX | Pa sam reži, na!" ~Tako je Alena odgovorila na Brestovo 3047 XX | škarje. ~"Ne, ne!" ~Deček je dvignil ročice in se obesil 3048 XX | Aleni za vrat. Smrekar se je začel vnovič smejati in 3049 XX | začel vnovič smejati in je govoril Brestu, da sin ni 3050 XX | ni razumel in slišal, ker je s poljubčkom prosil sprave 3051 XX | človek ponosen. Haha!" ~Takoj je velel prinesti vina in Bresta 3052 XX | prinesti vina in Bresta je povabil na večerjo. ~Dolgo 3053 XX | bo, kar sem obljubil," se je odločil Brest drugi večer 3054 XX | Saj res nisem iz železa," je modroval tretji večer, zaprl 3055 XX | šel isto pot. ~In hodil je slednji večer do božiča. ~ 3056 XX | Smrekarjevo hišo sani. Smrekarica je posodila Aleni kožušček, 3057 XX | vasi na glavno cesto, se je nekdo umaknil v sneg, dvignil 3058 XX | in pozdravljal. Alena se je ozrla in spoznala Bresta. 3059 XX | in spoznala Bresta. Srce je vzkipelo, bela rutica je 3060 XX | je vzkipelo, bela rutica je odgovarjala Brestovemu pozdravu, 3061 XX | daljavi. ~"Minka se moti," je razmišljala Alena. "Kako 3062 XX | razmišljala Alena. "Kako je dober! Ti večeri, ko je 3063 XX | je dober! Ti večeri, ko je zahajal k nam on, so bili 3064 XX | glavi. Pesem kraguljčkov je bila spev lepim sanjam. ~ 3065 XX | sanjam. ~Blizu kolodvora se je šele zdramila in se spomnila, 3066 XX | Le nobel, Alena!" se je domislila materinega klica. 3067 XX | materinega klica. Ponosno je pogledala po konjih, po 3068 XX | kožuščku, izza katerega je gledala njena lepa glava 3069 XX | temnega grma. ~"Le nobel," je spregovorila sama s seboj 3070 XX | glas in se zasmejala, da se je ozrl hlapec na kozlu in 3071 XX | počil z bičem. ~Čim bolj se je bližala postaja, bolj so 3072 XX | bolj so plahnele sanje in je ginil spomin na službo in 3073 XX | pred postajnim poslopjem, je skočila s sani, stisnila 3074 XX | hitela po vozovnico. V veži je srečala pismonošo. Bil je 3075 XX | je srečala pismonošo. Bil je nekoliko vinjen in kučma 3076 XX | nekoliko vinjen in kučma mu je visela na levo uho. ~"Kaj 3077 XX | uho. ~"Kaj pa vi tu?" ga je radostno ogovorila. ~"Sani 3078 XX | čakal, sani!" ~Zagugal se je, ko je obstal pred njo, 3079 XX | sani!" ~Zagugal se je, ko je obstal pred njo, in se parkrat 3080 XX | se parkrat prestopil, da je ujel ravnotežje. ~"Ali ste 3081 XX | neumnega pisma." ~Alena je vztrepetala. ~"In kako se 3082 XX | vztrepetala. ~"In kako se je izteklo?" ~"Nič se ni izteklo, 3083 XX | zagovarjajo!" ~Pismonoša je segel v žep in privlekel 3084 XX | žveplenkami v telovniku. ~Alena je prebledela. ~"Kdo so tisti -- 3085 XX | naznanili?" ~Glas se ji je tresel. Da je bil pismonoša 3086 XX | Glas se ji je tresel. Da je bil pismonoša trezen, bi 3087 XX | Alenino zmedenost. ~Pismonoša je potegnil ob hlače žveplenko 3088 XX | da sem dal pismo Joku. Ta je falot! Tudi Strniška je 3089 XX | je falot! Tudi Strniška je tako pričala, da sem nedolžen. 3090 XX | naša poštarica Erna, to je duša! Ob kruh bi me bil 3091 XX | pričala o meni." ~Hlapec je od zunaj ugledal pismonošo 3092 XX | pripravi na precep." ~Pismonoša je splezal na kozla, Alena 3093 XX | splezal na kozla, Alena je gledala za sanmi, torbica 3094 XX | sanmi, torbica v roki ji je trepetala. Tedaj je nekdo 3095 XX | ji je trepetala. Tedaj je nekdo potrkal na šipo, kjer 3096 XX | oddajajo vozovnice. Alena se je zdramila. ~"Gospodična, 3097 XX | Gospodična, vlak takoj pride!" se je oglasil skoz okence mlad 3098 XX | okence mlad uradnik, ki je že dolgo slonel za steklom 3099 XX | in gledal Aleno. ~Hitro je kupila listek. Ko je spravljala 3100 XX | Hitro je kupila listek. Ko je spravljala drobiž, ji je 3101 XX | je spravljala drobiž, ji je padla desetica na tla. Vlak 3102 XX | padla desetica na tla. Vlak je zahrumel, Alena ni pobrala 3103 XX | pobrala desetice. Vsa zbegana je hitela k vlaku. ~Sprevodnik 3104 XX | k vlaku. ~Sprevodnik ji je odkazal oddelek, kjer so 3105 XX | njene znanke. Alena se jih je v resnici prestrašila, ker 3106 XX | resnici prestrašila, ker je že lela samotnega kotička, 3107 XX | jo veselo pozdravile. Ena je bila Alenina součenka. ~" 3108 XX | Marijandel! Pozdravljena!" se je kljub razburjenosti razveselila 3109 XX | razveselila Alena. "Kako ti je?" ~"Izborno! Čestitajte 3110 XX | Izborno! Čestitajte ji," je odgovorila zanjo starejša 3111 XX | učiteljica. ~Marijanica ji je požugala. ~"Nevesta je!" ~" 3112 XX | ji je požugala. ~"Nevesta je!" ~"Res? Torej čestitam!" ~" 3113 XX | čestitam!" ~"Hvala, toda je še vse lahko vija-vaja-ven! 3114 XX | ne verjamem!" ~"Kakšen pa je?" je hitro vprašala Alena, 3115 XX | verjamem!" ~"Kakšen pa je?" je hitro vprašala Alena, ko 3116 XX | hitro vprašala Alena, ko je sedla poleg svoje prijateljice. ~ 3117 XX | Starejša učiteljica se je zasmejala. ~"Oj, kako vprašate! 3118 XX | zares, se vpraša: <MI>Kaj je, kaj<D>? To velja! Od lepih 3119 XX | Mm, kakšna lepa proza!" je ugovarjala Marijanica in 3120 XX | Aleni z žarečimi očmi, da je on uradnik na postaji in 3121 XX | in veselega pogovora se je Alena mnogo bolj umirila, 3122 XX | slutnje. Tudi v družbi ji je silila tu in tam neljuba 3123 XX | glavo. ~Ali mimogrede jo je premagala, ko se je jasno 3124 XX | mimogrede jo je premagala, ko se je jasno spomnila, kako je 3125 XX | je jasno spomnila, kako je bil Smrekar zadnji čas vesel, 3126 XX | dolgo na spregled. Torej je brez dvoma stvar uredil 3127 XX | zvalil na mešetarja, katerega je gotovo dobro plačal. ~Vlak 3128 XX | gotovo dobro plačal. ~Vlak je obstal na ljubljanskem kolodvoru. 3129 XX | in hitele iz voza. ~Komaj je Alena stopila na peron, 3130 XX | Alena stopila na peron, je že zagledala sloko postavo, 3131 XX | zagledala sloko postavo, ki je čakala ob izhodu in motrila 3132 XX | motrila prišlece. Aleno je prevze lo čudovito hrepenenje. 3133 XX | hrepenenje. Prerinila se je skoz potnike in še preden 3134 XX | potnike in še preden jo je oče dobro spoznal, mu je 3135 XX | je oče dobro spoznal, mu je že ovila roke okoli vratu 3136 XX | in ga poljubila. ~Trpotcu je od samega veselja obtičala 3137 XX | in pretrgano slovkovanje je dokazovalo, kako mu gre 3138 XX | kako mu gre na jok. Tesno je držal hčerko za roko in 3139 XX | prišla, Alenčica!" ~Oče ji je še enkrat stisnil roko in 3140 XX | južino! Jaz plačam!" ~Alena je potehtala torbico in mu 3141 XX | kamor hočeš!" ~Trpotec se je zasukal ob Aleni, kakor 3142 XX | Poglej, Alenčica, kako je prav, da nisem mame ubogal. 3143 XX | prav, da nisem mame ubogal. Je rekla: Čemu ti bo salonska 3144 XX | jo oblekel. Vidiš, kako je prav! Sedaj bi se ne upal 3145 XX | kmet v kožuhu." ~Trpotec je obešal suknjo na klin in 3146 XX | v nasprotni steni. Alena je naročila jedi in pijače. ~" 3147 XX | si le prišla, Alenčica," je trčil z njo oče in jo spet 3148 XX | spet prijel za roko. ~Ko je Alena plačevala, je položila 3149 XX | Ko je Alena plačevala, je položila na mizo petdesetkronski 3150 XX | petdesetkronski bankovec. ~"U joj," se je začudil Trpotec tako na 3151 XX | kakor hočeš." ~Alena se je oklenila očeta za komolec, 3152 XX | odkar ni bila več otrok. ~Ko je nakupila v trgovini prigrizkov 3153 XX | naravnala proti domu. Trpotec je hodil kakor mladenič z devojko 3154 XX | ponosno preko ljudi. ~Doma je hrupno odprl vrata nastežaj. 3155 XX | odprl vrata nastežaj. Baruša je stala sredi sobe in že zinila, 3156 XX | vzdihnila: Moj Bog, kaj je ni! Tedaj je vstopila Alena. 3157 XX | Moj Bog, kaj je ni! Tedaj je vstopila Alena. Materi je 3158 XX | je vstopila Alena. Materi je umrl vzdih na ustnicah, 3159 XX | vzdih na ustnicah, razširila je roke in objela hčerko. Solze 3160 XX | so jo polile. Dvakrat jo je spustila iz objema, pa se 3161 XX | stiskala na prsi. Trpotec je gledal in stal, držeč nakupljene 3162 XX | povlekaval sapo skoz nos, da je tajil solze, ki so mu silile 3163 XX | svetonočno pesem. ~Pri Trpotčevih je gorelo na mizi božično drevesce. 3164 XX | drevesce. Iz vsakega plamenčka je puhtelo, kakor bi padla 3165 XX | zemljo. ~Pred drevescem je stal oče Janez in mati Baruša. 3166 XX | roke. Skrivnost ljubezni je plula nad njimi. ~ 3167 XXI | nedolžnih otročičev dan je šla iz Zaselja po strmi 3168 XXI | samotna popotnica. Sonce je sijalo čudovito veselo. 3169 XXI | veselo. Zimska pokrajina je žarela. Sneg se je topil 3170 XXI | pokrajina je žarela. Sneg se je topil po zavešenih vejah 3171 XXI | črnih smrek. Vsak hip se je sprožila plast snega z veje, 3172 XXI | snega z veje, po igličevju je zašumelo, sproščena veja 3173 XXI | zašumelo, sproščena veja se je dvignila kvišku in se gugala, 3174 XXI | oddihala od teže, katero ji je naložila zima. ~Popotnica, 3175 XXI | Popotnica, učiteljica Minka, je postajala in se ozirala 3176 XXI | ozirala po okolici. Gorko ji je bilo lice, gorkejše srce, 3177 XXI | lice, gorkejše srce, ki je uživalo krasoto prirode. ~ 3178 XXI | uri sta potekli, preden se je dokopala po slabi poti na 3179 XXI | gorsko planoto. Sredi nje se je dvigal zvonik, krog njega 3180 XXI | rumenkaste steze. ~Minka se je napotila proti vasi in poiskala 3181 XXI | in poiskala župnišče. Ko je stopila v vežo, je zagledala 3182 XXI | župnišče. Ko je stopila v vežo, je zagledala čokatega moža: 3183 XXI | čokatega moža: v škornjih je bil, izza bolhanc so mu 3184 XXI | mu mahale štrame, na rami je imel oprtan konjski komat, 3185 XXI | polhovko. ~"Dober dan," je pozdravila Minka z nežnim, 3186 XXI | glasom. ~Mož sredi veže se je počasi okrenil in dvignil 3187 XXI | okrenil in dvignil glavo, da je videl skoz naočnike, ki 3188 XXI | zlezli na konec nosu. ~Minka je zapazila pod vratom kolar, 3189 XXI | vratom kolar, izza katerega je molel uhelj hodničnega platna. ~" 3190 XXI | hodničnega platna. ~"Župnik," je naglo pomislila in ni vedela, 3191 XXI | No, kaj bo dobrega," jo je nagovoril župnik Boštjan 3192 XXI | župnikom?" ~Gospod Boštjan jo je pomeril od vrha do tal, 3193 XXI | sem jaz! Za mano!" ~Zavil je po stopnicah v nadstropje. 3194 XXI | v nadstropje. Potoma se je opravičeval: ~"Kajne, me 3195 XXI | Na veži, vrh stopnic, je obesil komat na kljuko. 3196 XXI | obesil komat na kljuko. Nato je odprl vrata v sobo, ki je 3197 XXI | je odprl vrata v sobo, ki je bila pisarna in spalnica, 3198 XXI | hkrati. ~"Stopite noter!" ji je pokazal s težko, delovno 3199 XXI | roko v sobo. ~Tamkaj ji je ponudil klop, kamor je posajal 3200 XXI | ji je ponudil klop, kamor je posajal ženine in neveste 3201 XXI | neveste ob izpraševanju. Sam je sedel na stol, katerega 3202 XXI | na stol, katerega sedalo je bilo zaradi starosti podtempljano 3203 XXI | kaj bo?" ~Gospod Boštjan je poveznil kučmo na mizo in 3204 XXI | smo naturni ljudje!" jo je prekinil župnik. ~"Gospod 3205 XXI | odpovedal. K svetemu dnevu je jezdil hlapec s pismom na 3206 XXI | prositi semkaj." ~"Kogá?" se je začudil župnik, popravil 3207 XXI | nagnil proti njej, da mu je izpodrsnil naslonjeni komolec. ~" 3208 XXI | gospod župnik?" ~"Hahaha," se je zasmejal gospod, prijel 3209 XXI | udaril z njo po mizi, da se je pokadil prah z nje. ~"Kaj 3210 XXI | leto in dan nad njimi, pa je vsak oče trdil, da jih še 3211 XXI | čarovnicami v zvezi. Tako je, presneta reč!" ~"Ne eno 3212 XXI | O ti moj Bog!" ~Župnik je pograbil kučmo in si jo 3213 XXI | od župljanov pa to, da mi je pred kratkim neki smrkavec 3214 XXI | polomil." ~"Nekaj nerodnega je povsod," je zagovarjala 3215 XXI | Nekaj nerodnega je povsod," je zagovarjala Minka. ~"Ni 3216 XXI | Minka. ~"Ni tako!" Župnik je trditev pribil z roko ob 3217 XXI | zboli: Boštjan, pomagaj; če je edinščina pri hiši: Boštjan, 3218 XXI | da vas ljubijo." ~Župnik je snel spet kučmo in jasno 3219 XXI | snel spet kučmo in jasno je bilo videti, da ga je ta 3220 XXI | jasno je bilo videti, da ga je ta pohvala razveselila. ~" 3221 XXI | stanovanje?" ~"U, mežnarija je prazna. Zastonj vam jo dam, 3222 XXI | vam jo dam, ker moj mežnar je zaeno hlapec in spi v hlevu. 3223 XXI | Poglejte!" ~Gospod Boštjan je stopil k oknu in pokazal 3224 XXI | prstom na lično stavbo, ki se je dvigala na gričku za vasjo, 3225 XXI | Vidite, tako plačilo nam je vsilila gosposka, ki ne 3226 XXI | se denar jemlje." Minka je stopila k oknu in se razveselila 3227 XXI | razveselila krasne lege, kjer je stala nova šola. ~"Ah, kakor 3228 XXI | kakor nebeško kraljestvo!" je rekla. ~"Aha, nebeško kraljestvo! 3229 XXI | pekla povrhu, presneta reč," je godrnjal gospod kakor sam 3230 XXI | Z Jero se zmenita. Jera je moja sestra, gospodinja 3231 XXI | moja sestra, gospodinja pa je zato prav taka, kakor ste 3232 XXI | saj se redko primeri -- je kolovrat stari kakor iz 3233 XXI | Če pa pride kaka ženska, je vselej nabrskana kakor puran, 3234 XXI | ste! Pojdiva dol!" ~Župnik je vstal in odšel z Minko v 3235 XXI | Minko v hištrno. ~"Jera!" je zaklical z gromkim glasom. ~ 3236 XXI | gromkim glasom. ~Iz kuhinje se je pokazala siva glava, zavita 3237 XXI | sicer tako prijazno, da je pogovor postavil na laž 3238 XXI | Boštjanovo trditev. ~Župnik se je kmalu vrnil in postavil 3239 XXI | bokal vina: "No, Jera, kako je?" "Dobro, hvala Bogu, da 3240 XXI | ti nisi za šolo!" ~"Moška je ta! Pa bi bila ti učila, 3241 XXI | okrog ogla. ~"Vidite, to je naša divjačina! Takile so!" ~ 3242 XXI | divjačina! Takile so!" ~Minka se je ozrla za njimi, izza ogla 3243 XXI | ozrla za njimi, izza ogla je pogledal razkuštran deček 3244 XXI | pokazal osle. ~Na robu planote je čakal župnikov pastir s 3245 XXI | pastir potegne do mlina. Pot je drsna." ~Minka se je začudila. ~" 3246 XXI | Pot je drsna." ~Minka se je začudila. ~"Le sedite in 3247 XXI | in nič se ne bojte. Fant je boljši za take neumnosti 3248 XXI | sfrčale po strmini, za njimi je vihral Minkin šal kakor 3249 XXI | zastava. ~Dva dni potem je potrkalo pri Trpotčevih. 3250 XXI | njih redka izjema. Alena je stopila k vratom in jih 3251 XXI | in jih odprla. ~"Minka!" je vzkliknila vesela in jo 3252 XXI | Da nas ti obiščeš, no, to je res nekaj posebnega!" ~" 3253 XXI | posebnega!" ~"Prav imaš," je potrdila Minka. Veselje 3254 XXI | potrdila Minka. Veselje ji je gorelo iz oči. ~"Nekaj posebnega 3255 XXI | Poglej in preberi!" ~Minka ji je dala polo in si nato ogledovala 3256 XXI | me nihče ne preganja, da je bilo moje delovanje pravo, 3257 XXI | sramuje do groba! Nadzornik je bil čuda prijazen." ~"In 3258 XXI | greš proč, kajne?" ~"Grem! Je že sklenjeno. V kratkem 3259 XXI | Sem bila že gori. Krasno je! To je polje, ki je dela 3260 XXI | bila že gori. Krasno je! To je polje, ki je dela vredno 3261 XXI | Krasno je! To je polje, ki je dela vredno in potrebno!" ~ 3262 XXI | in potrebno!" ~Minka ji je navdušeno razodela in opisala 3263 XXI | obisk v Bukovju. ~Alena je poslušala in se nasmejala 3264 XXI | nasmejala do solz. H koncu je nenadoma obmolknila, potem 3265 XXI | pa rekla: ~"Minka, kakor je smešno, tako je grozno. 3266 XXI | Minka, kakor je smešno, tako je grozno. Ne hodi!" ~"Grem! -- 3267 XXI | od Smrekarja!" ~Alena se je vsa preplašila. ~"Da, od 3268 XXI | domenila z nadzornikom!" ~Alena je bila tako iznenadena, da 3269 XXI | bila tako iznenadena, da je govorila le odlomke posameznih 3270 XXI | spoznala, ali se veseli ali je žalostna. Prijela jo je 3271 XXI | je žalostna. Prijela jo je za roke in ji razlagala: ~" 3272 XXI | razlagala: ~"Vidiš, dušica, tako je bolje zate. Ne izgubljaš 3273 XXI | plete tista pravda." ~Alena je pobledela. ~"Moj Bog, ali 3274 XXI | pismonošo sem govorila. Na Joka je zvrnil." ~"Jok popiva že 3275 XXI | govori kar očitno, da ga je Smrekar podkupil. Veri se, 3276 XXI | Smrekar podkupil. Veri se, da je pismo dal Strniški, in jo 3277 XXI | češ, ženska lakomna, ki ji je primešetaril toliko stotakov, 3278 XXI | Nisem čula. Vkljub temu je prva stvar zate: proč od 3279 XXI | vse za selitev." ~Minka je čutila, kako se je tresla 3280 XXI | Minka je čutila, kako se je tresla roka Aleni. ~"Pogum, 3281 XXI | Pogum, Alenčica!" jo je navduševala in jo iskreno 3282 XXI | iskreno poljubila. ~Alena jo je spremila do veže. Ko sta 3283 XXI | veže. Ko sta se ločili, je vstopil mestni pismonoša: " 3284 XXI | Trpotec?" ~"Da, zame!" Alena je segla po listu. ~"Zbogom," 3285 XXI | segla po listu. ~"Zbogom," je zapel pismonoša in se obrnil 3286 XXI | ter naglo odšel. ~Alena je spoznala Brestovo pisavo. 3287 XXI | Brestovo pisavo. Vse, kar je tihi, ljubezni polni dom 3288 XXI | ljubezni polni dom zabrisal, je nenadoma oživelo. Še vsa 3289 XXI | razburjena od Minkinih govoric se je razburila še bolj in ni 3290 XXI | odpreti pisma. Skrila ga je v žep in šla pravit staršem 3291 XXI | dvojna, dobro, Alenčica!" je govoril oče. ~"Če ne bo 3292 XXI | preveč, če ne bo pretežko," je skrbela mati, ko je Alena 3293 XXI | pretežko," je skrbela mati, ko je Alena že v svoji sobi brala 3294 XXI | Brestovo pismo. ~Pismo jo je vabilo, da mora biti na 3295 XXI | opoldne že pri Smrekarju, ker je Štefan zaradi nje preložil 3296 XXI | svoje godovanje, in potem da je silno pusto in prazno, kar 3297 XXI | silno pusto in prazno, kar je odšla, da prazniki brez 3298 XXI | neskončni dolgčas. ~Dvakrat je prečitala Alena pismo, rdečica 3299 XXI | Alena pismo, rdečica ji je plula v lice; tiha sobica, 3300 XXI | lice; tiha sobica, kjer se je te dni tako otročje sladko 3301 XXI | otročje sladko spočila, ko ji je mama postiljala posteljo 3302 XXI | vsak večer, ta sobica ji je bila hipoma tesna in pusta, 3303 XXI | hipoma tesna in pusta, srce je zahrepenelo ven, nazaj, 3304 XXI | nazaj, nazaj... ~Brez volje je dvignila pismo k ustnicam 3305 XXI | boja in so tekle solze, je bila vendar Alena na Silvestrovo 3306 XXI | Silvestrovo pri Smrekarju in je vsa radostna vezovala Štefana 3307 XXI | zabavala z Brestom, ki se ji je zdel ljub in lep kakor še 3308 XXI | lep kakor še nikoli, da je vsa omamljena v pozni noči 3309 XXII | XXII ~Na sv. Blaža dan je bil v Zaselju semenj -- 3310 XXII | okolice, zlasti s hribov, se je trlo ljudstva. Hribovci 3311 XXII | pisano robo, pred katero se je gnetla mladina. Tudi živine 3312 XXII | gostilne nabito polne. Zaselje je valovalo in hrumelo. Šum 3313 XXII | hrumelo. Šum in hrušč se je razlegal iz gostiln, s sejmišča 3314 XXII | glasno pozdravljali. ~Dan se je že globoko nagnil, preden 3315 XXII | že globoko nagnil, preden je potihnilo mukanje govedi 3316 XXII | izredno ugodno prodali in jih je zato privezala pijača ob 3317 XXII | tudi pečenke. ~"Rahn<138>!" je zaklical čokat možakar, 3318 XXII | čokat možakar, kateremu je klobuk že zlezel postrani. " 3319 XXII | moje prijatelje!" Ob tem se je iztegnil čez mizo in molil 3320 XXII | težki volovski verigi, ki ju je imel na sebi, prekrižani 3321 XXII | računu prodal voli." ~Krčmar je segel po liter in odšel. ~" 3322 XXII | stisnjenega!" ~"A, kaj tisto!" mu je prigovarjal sosed. "Ko je 3323 XXII | je prigovarjal sosed. "Ko je plačano, se da. Če ne, je 3324 XXII | je plačano, se da. Če ne, je gotova nesreča." ~"Jok bi 3325 XXII | za par kronic še." ~Tako je govoril Andrec bolj v mizo 3326 XXII | nego prijateljem. Nato si je popravil klobuk in nenadoma 3327 XXII | ni bilo!" ~"Ker ima dan," je pojasnil krčmar in postavil 3328 XXII | vino na mizo. ~"Dan?" se je zamislil Andrec iz Bukovja. ~" 3329 XXII | dni. Pa čudim se, ker ga je vendarle zatela zanka." ~" 3330 XXII | zatela zanka." ~"Zatela ga je pač," je razlagal Rahne, 3331 XXII | zanka." ~"Zatela ga je pač," je razlagal Rahne, stoječ ob 3332 XXII | izmuzne." ~"Kakor kane," je povzel besedo Zaseljan Štupar. " 3333 XXII | Ali misliš? Ne verjamem," je popravljal krčmar, ki se 3334 XXII | popravljal krčmar, ki se je rad štulil med vaško gospodo. " 3335 XXII | pogrešil na semnju. Ali je za pričo?" ~"Ni!" "Torej -- 3336 XXII | ga skrbi! Vsako leto je na ta dan barantal z nami 3337 XXII | pa ni letos? E, Smrekar je Smrekar! Toda človek ne 3338 XXII | govoriti." ~"Veš kaj, Andrec," je pričel tehtno Zaseljan Markovec, 3339 XXII | tehtno Zaseljan Markovec, ki je doslej molčal, "ali se sme 3340 XXII | govoriti ali se ne sme, meni je vseeno. Zapomnite si vsi, 3341 XXII | bolelo. Kakor kužke nas je imel na vrvi ter nas pestinil 3342 XXII | mora biti konec." ~"Konec," je pritrdil Štupar in udaril 3343 XXII | mizi. ~"In začetek konca je bil že narejen -- na sv. 3344 XXII | misliš!" ~"Da, tisto!" ~"Je nevarna reč," je skomizgnil 3345 XXII | tisto!" ~"Je nevarna reč," je skomizgnil Rahne. ~"Za Smrekarja 3346 XXII | ni bilo blizu." ~Rahne se je obrnil in šel k drugi mizi, 3347 XXII | ne znamo pomagati. Kaj pa je imel Smrekar, ko je prišel 3348 XXII | Kaj pa je imel Smrekar, ko je prišel semkaj? Nič. In sedaj 3349 XXII | prišel semkaj? Nič. In sedaj je bogatin!" ~"Bogatin, da, 3350 XXII | od naših žuljev bogatin," je poudarjal Markovec, ki se 3351 XXII | poudarjal Markovec, ki se je pričel razvnemati. "In taka 3352 XXII | pričel razvnemati. "In taka je ta stvar, da se vsak tujec 3353 XXII | hujšamo od dne do dne." ~"Res je. V stiski si poprosil, da 3354 XXII | stiski si poprosil, da ti je preložil, na, pa si bil 3355 XXII | si bil zvezan. Takoj ti je prišel sam ali Jok in silil 3356 XXII | Tudi to ima na vesti, da je pregnal iz fare vsakega, 3357 XXII | pregnal iz fare vsakega, ki mu je bil na poti, in sedaj še 3358 XXII | učiteljico, in tako, katere nam je žal, kar imamo las na glavi! 3359 XXII | Kajne, Markovec?" ~Štupar je porinil kozarec pred soseda 3360 XXII | licu modrijana potrdila, da je pravdo govoril. ~"Je taka," 3361 XXII | da je pravdo govoril. ~"Je taka," je začel počasi Markovec. 3362 XXII | pravdo govoril. ~"Je taka," je začel počasi Markovec. Toda 3363 XXII | Markovec. Toda Andrec ga je hrupno prekinil. ~"Ni taka -- 3364 XXII | Ni taka -- in zato, če je resnično Smrekar to storil, 3365 XXII | Andrec, ali si znorel?" se je raztogotil Štupar. "Da se 3366 XXII | res, možje, govorite, da je s tem škodoval vsej fari?" ~" 3367 XXII | kolen." ~"Nevoščljivec," se je smejal Andrec, "nič nam 3368 XXII | da vam ne privoščim? Prav je, da imate šolo, kakor drugod! 3369 XXII | mi stroške? Dosti neumen je bil gospod Boštjan, da se 3370 XXII | bil gospod Boštjan, da se je ukvarjal tako dolgo z vašimi 3371 XXII | Jaz pa tako pravim, da jo je sam Bog prinesel k nam. 3372 XXII | palico gonil v šolo, pa mi je trma ušel v borovnice namesto 3373 XXII | namesto pred gospoda. Sedaj je pa tak, da ti brez kosila 3374 XXII | kosila uide k pouku. Takole je. Prve dni so se otroci puntali, 3375 XXII | človek naredi v fari, če je iz prave moke pečen!" so 3376 XXII | Zaseljani. ~"In še večje čudo je to," pridodene Markovec, " 3377 XXII | Minke nikoli zaprt in prvi je bil, so rekli. Jaz ga nič 3378 XXII | so rekli tako. No, odkar je prišla ta Alena, se pricmeri 3379 XXII | let star! Ali ne veš, kaj je ljubezen! Pametnega zbega, 3380 XXII | pa takega dekliča ne, ko je komaj iz povojev. Kako ti 3381 XXII | kako, preudari!" ~Andrec se je veselo zasmejal. ~"Zahvaljen 3382 XXII | ima kaj deleža pri tem, da je Minka pri nas!" ~"Ti po 3383 XXII | pravici govoriš, Štupar," je pričel Markovec, ko je Andrec 3384 XXII | je pričel Markovec, ko je Andrec od veselja praznil 3385 XXII | veselja praznil kozarec, "res je zbegana. Saj je bila moja 3386 XXII | kozarec, "res je zbegana. Saj je bila moja tudi, ne da bi 3387 XXII | rad te imam in vzamem te, je bila taka, da je šla zjutraj 3388 XXII | vzamem te, je bila taka, da je šla zjutraj z jerbasom na 3389 XXII | po vode." ~"Hahaha," se je smejal Andrec židane volje 3390 XXII | Babilon v Zaselju!" ~Rahne je vlekel na uho ob sosednji 3391 XXII | približal pogledat, ali je steklenica že prazna. ~" 3392 XXII | se duri hrupno odprle, da je Markovec obmolknil in so 3393 XXII | ozrli proti vratom. ~V sobo je prikolovratil in pripel 3394 XXII | miz so ga vabili pit. Jok je vrgel klobuk v Rahneta, 3395 XXII | klobuk v Rahneta, ki ga je pobral in obesil na kljuko, 3396 XXII | in obesil na kljuko, nato je razkrilil roke in opotekaje 3397 XXII | in ta pasja pravda!" ~Jok je prisedel k Andrecu za mizo, 3398 XXII | prisedel k Andrecu za mizo, da je zaškripala klop, segel po 3399 XXII | pocejal iz kozarca, ker se mu je roka tresla in gugala. ~" 3400 XXII | niso!" ~"Koga? Mene?" ~Jok je postavil kozarec trdo na 3401 XXII | kozarec trdo na mizo, da je pljusknilo iz njega. ~"Mene, 3402 XXII | ne bodo!" ~"Pij, pij," ga je silil Andrec, kateremu se 3403 XXII | silil Andrec, kateremu se je smililo izlito vino, "potem 3404 XXII | povej kaj o pravdi!" ~Jok se je gugal in segal po čaši, 3405 XXII | Fej te bodi, Rahne," je izpljunil na tla Jok. "Da 3406 XXII | oplako! Slivovke mi daj! To je voda, ne vino. Ali naj se 3407 XXII | strupensko zebe, da se mi je zanohtalo. Slivovke!" ~" 3408 XXII | potrebo ga že imaš!" ~Tako je skromno branil Markovec, 3409 XXII | skromno branil Markovec, ker je videl, da je Jok pijan. ~" 3410 XXII | Markovec, ker je videl, da je Jok pijan. ~"Nak," je zarežal 3411 XXII | da je Jok pijan. ~"Nak," je zarežal Jok, si obrisal 3412 XXII | po klobuk na kljuko, da je z okrajci zasenčil grdo 3413 XXII | oko. ~"Torej slivovke," je ponovil Rahne. ~"Jaz plačam," 3414 XXII | Rahne. ~"Jaz plačam," se je ponudil Andrec. ~"Ne boš! 3415 XXII | tudi nisem prazen!" ~Jok je potegnil listnico in potrkal 3416 XXII | Kako smo bogati," ga je špiknil Štupar. ~"Jok, pripoveduj 3417 XXII | Jok, pripoveduj o pravdi," je hitel Andrec, da je prevpil 3418 XXII | pravdi," je hitel Andrec, da je prevpil Štuparjevo zabavljico. ~" 3419 XXII | Zapomnite si to: Dobrota je sirota! Dobroto sem storil 3420 XXII | primešetaril debele stotake, da me je Smrekar klel zaradi tega. 3421 XXII | tega. In za to dobroto me je spravil v pravdo pismonoša 3422 XXII | v pravdo pismonoša in me je potisnila Strniška. Fej, 3423 XXII | Fej, takih ljudi!" ~Jok je segel po slivovki in pil 3424 XXII | ampak Smrekarju." ~"Kdo je to rekel? Na dan z njim! 3425 XXII | pravi obrekovati!" ~"I, kdo je rekel? Kaj bi se jezil, 3426 XXII | jezil, Jok! Sam veš, da se je tako križem govorilo. Drži 3427 XXII | zanaprej vsakega! Gosposka je govorila in sodila." ~"Ne 3428 XXII | Ne jezi se in povej, kako je sodila!" ~"Po pravici!" ~ 3429 XXII | sodila!" ~"Po pravici!" ~Jok je segel spet po žganju. Roka 3430 XXII | spet po žganju. Roka se mu je tresla, v obraz je bil čezdalje 3431 XXII | se mu je tresla, v obraz je bil čezdalje bolj zaripel. ~" 3432 XXII | bolj zaripel. ~"Po pravici je sodila gosposka, in sicer 3433 XXII | sicer takole: Sodnik me je vprašal: "Ali vam je dal 3434 XXII | me je vprašal: "Ali vam je dal pismonoša pismo za gospo 3435 XXII | oddali tisto pismo?" "Kamor je bilo napisano!" "Ni res," 3436 XXII | napisano!" "Ni res," se je vmešala Strniška. "Jaz ga 3437 XXII | žensko tako pogledal, da jo je kar streslo, in sem govoril: " 3438 XXII | spreletale barve! ~"Res, tisto je pa res," je mencala. "Večkrat 3439 XXII | Res, tisto je pa res," je mencala. "Večkrat je tako 3440 XXII | res," je mencala. "Večkrat je tako naredil, večkrat, in 3441 XXII | večkrat, in tudi oklešček je slonel to pot na vratih, 3442 XXII | slonel to pot na vratih, res je." ~"In sedaj govori, ali 3443 XXII | Smrekarja!" ~"Za pet tisoč," se je začudil sodnik in si zapisal. ~" 3444 XXII | Nič ne prisegajmo," je silila Strniška. "Kar je, 3445 XXII | je silila Strniška. "Kar je, je. Bog ve, kdo je ukradel 3446 XXII | silila Strniška. "Kar je, je. Bog ve, kdo je ukradel 3447 XXII | Kar je, je. Bog ve, kdo je ukradel prav to pismo." ~" 3448 XXII | prav to pismo." ~"Prisego," je zahteval Taljanov advokat. ~ 3449 XXII | Pa smo prisegli in konec je bilo pravde. Strniška mi 3450 XXII | bilo pravde. Strniška mi je plačala kosilo ter me tako 3451 XXII | jezik, če se mu ljubi." ~Jok je segel po zadnjem ostanku 3452 XXII | ostanku žganja. Roka se mu je tako očitno tresla, da so 3453 XXII | možje spogledali. ~"Fej," je pljunil zadnji požirek na 3454 XXII | Rahne, tudi tvoja slivovka je zanič. Pomije! Tako nas 3455 XXII | lakom!" ~"Kaj res že greš?" je vprašal Andrec. ~"Grem k 3456 XXII | naprestano kričeči mešetar je utihnil in se zibal proti 3457 XXII | zibal proti vratom. Obe roki je uprl ob podboje, da je mogel 3458 XXII | roki je uprl ob podboje, da je mogel v vežo. ~Možje so 3459 XXII | se ni vrnil Rahne, ki ga je spremil na cesto. ~"Dobro 3460 XXII | spremil na cesto. ~"Dobro je težak," je opomnil Rahne. ~" 3461 XXII | cesto. ~"Dobro je težak," je opomnil Rahne. ~"Jaz bi 3462 XXII | mu ga ne dal ne kaplje!" je omenil Markovec. ~"Da mi 3463 XXII | Naj pije, kaj mi mar," se je izgovoril krčmar in se okrenil 3464 XXII | drugam. ~"Kako sodiš?" se je obrnil Andrec k Markovcu. ~" 3465 XXII | pogovor o drugih stvareh in je tekel veselo in hitro, kakor 3466 XXII | kakor ura na steni, ki je pokazala na polnoč, preden 3467 XXII | sredi bele planjave. Mraz je pritiskal, da se jim je 3468 XXII | je pritiskal, da se jim je obešalo ivje na brke in 3469 XXII | glasno razgovarjali, da se je razlegalo po dolini in je 3470 XXII | je razlegalo po dolini in je utihnil lajajoči lisjak 3471 XXII | kraguljčki. Od nasprotne strani je letela dolga senca po poti 3472 XXII | proti razpotju. ~"Smrekar!" je spoznal kraguljce Markovec. " 3473 XXII | pred nami! Pri Sv. Volbenku je bil zaradi neke kupčije." ~ 3474 XXII | kupčije." ~Vrsta črnih senc je obstala druga za drugo v 3475 XXII | Smrekarjeve sanke. ~"Hoj! Hooj!" je klical hlapec in se motal 3476 XXII | razpotju proti sankam. ~Hlapec je svetil nekomu v lice, ki 3477 XXII | svetil nekomu v lice, ki je ležal ob cesti. Smrekar 3478 XXII | ležal ob cesti. Smrekar je klečal pri njem. ~"Ves je 3479 XXII | je klečal pri njem. ~"Ves je trd," se je oglasil Smrekar. ~" 3480 XXII | njem. ~"Ves je trd," se je oglasil Smrekar. ~"Kdo, 3481 XXII | začudili možje. ~"Jook," je odgovoril preplašen hlapec. ~" 3482 XXII | preplašen hlapec. ~"Pijanec," je mrmral Smrekar in iskal 3483 XXII | iskal utripov srca. Roka mu je drhtela. ~"Na sani z njim," 3484 XXII | drhtela. ~"Na sani z njim," je velel Smrekar. "Možje, z 3485 XXII | trdo telo na sani, hlapec je vozil korakoma in za njim 3486 XXII | vozil korakoma in za njim se je vila molčeča procesija. ~ 3487 XXII | toda ni se ganil. Smrt je gledala iz osteklelih oči. ~" 3488 XXII | Da ste za pričo, možje," je spregovoril Smrekar, ves 3489 XXII | bled in prepadel. V roki je držal mešetarjevo listnico 3490 XXII | potrti razšli. ~Smrekar je šel z listnico v svojo sobo 3491 XXII | in se zaklenil. Nato jo je skrbno odprl in pregledal 3492 XXII | pregledal predale, kjer je Jok shranjeval umazane listke 3493 XXII | zaznamke raznih kupčij. Ko je odprl zadnji, s posebno 3494 XXII | zapono zaprt predalček, je potegnil iz njega posvaljkano 3495 XXII | zapečateno. Smrekarju se je roka tako tresla, da mu 3496 XXII | roka tako tresla, da mu je pismo zdrknilo na mizo. 3497 XXII | pogledale nanj črke, ki jih je dobro poznal. ~Smrekarju 3498 XXII | dobro poznal. ~Smrekarju je ginila kri z lic, srce mu 3499 XXII | ginila kri z lic, srce mu je strašno kljuvalo, razmazane 3500 XXII | kremplje. -- Iz veže, kjer je ob mrtvecu stala služinčad,