| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] imenuje 1 imenujte 1 imeti 1 in 1874 indiskretna 1 ino 1 institutka 1 | Frequency [« »] ----- ----- 3727 je 1874 in 1483 se 847 da 809 v | Fran Saleški Finžgar Sama IntraText - Concordances in |
Chapter
1 I | je sedel v tesni spalnici in se tiščal peči. Ni še pritisnila 2 I | revmatične noge s staro plahto in premestil oguljeni naslanjač 3 I | že dokaj posvaljkanega in umazanega. Prečital ga je 4 I | trikrat. Kake struje je list in katere stranke, tega mu 5 I | mar. Ganil ga ni noben boj in nobena praska med strankami. " 6 I | se ljudje takole dajejo in prepirajo. Revna je moja 7 I | veruj mi, da zbolim." ~In zares, ko se je zadnjikrat 8 I | že dobro uro list v rokah in tičal pri ~oglasu. "Poskusimo, 9 I | Poskusimo, tu moramo poskusiti, in koj, jutri, da ne bo prekasno." ~ 10 I | List je spustil na kolena in gromko zakašljal, da bi 11 I | Kmalu so se odprla vrata in pred možem je stala žena. ~" 12 I | saj je tvoja hči! Smeje se in poje in tišči kakor ptič 13 I | tvoja hči! Smeje se in poje in tišči kakor ptič iz gajbe: 14 I | jo je gledal vprašujoče, in ker ni odgovorila, je začel 15 I | Lepo je to, nič ne rečem, in blagor se jim, ki to morejo. 16 I | Menda je dosti, ali ne?" ~"In če bi jih deset, nihče bi 17 I | pogledal vnovič na oglas in na ženino opombo ni odgovoril. 18 I | Baruša. ~"Po moji pameti in previdnosti se stvar ne 19 I | bi sodil: pokliči Aleno in zmenimo se vpričo nje." ~ 20 I | pred stara dva. Tenka, boka in visoka, prav kakor poje 21 I | orošeno s sončnim hrepenenjem, in kipi kvišku: k soncu, k 22 I | oči so gledale tako mirno in jasno izpod bogatih kostanjevih 23 I | samo hrepenenje po njem in ljubezen, ki je kakor v 24 I | nečim velikim, brezmejnim in sladkim. Dasi je bilo njeno 25 I | vsaj hrepenenje po svobodi in samostojnosti, kar so kot 26 I | važnem premisleku stisnila in zaeno s tenkimi gubicami 27 I | razkropile po deželi -- in ona je obtičala v mestu. 28 I | mestu. Tiste sanjave svobode in sreče po maturi ni bilo. 29 I | si kupila cigaret, kadila in čitala dražljive ilustrirane 30 I | emancipacije vse dovoljeno -- in je vse lepo. ~Ko je pa videla, 31 I | biljardistih, pustih kvartopircih in časniških moljih ni mogla 32 I | je pristudilo tudi to -- in vsa njena notranjost se 33 I | gledal v hčerko ponosen in kakor zamaknjen. Tudi Baruša 34 I | še enkrat do nadzornika in bi mu razodela: tako in 35 I | in bi mu razodela: tako in tako je pri nas!" ~"Ne grem!" 36 I | škornje, kakor ruski mužiki, in na lojtrah se vozi v Ljubljano. 37 I | jaz spočetka kuverte lepil in brisal prah z aktov -- no, 38 I | no, pa sem le uradnik in imam pokoj nino. Od spodaj 39 I | spočetka prišle na dobro mesto. In sedaj se jim godi! Če se 40 I | hribih izgubi človek kredit, in brez tega, saj veš, kako 41 I | tega, saj veš, kako je. In med tistimi umazanimi kmeti!" ~" 42 I | stran." ~"Stran..." Oče in mati sta zaeno ponovila 43 I | preplašila izgovorjene želje in se zavedela, da je žalila. 44 I | ohlapni rokavci nad komolce, in objela oba, očeta in mater, 45 I | komolce, in objela oba, očeta in mater, ki sta še z bolečino 46 I | goni proč -- samo to -- in da bi gledala, kako si na 47 I | očetovo staro glavo med dlani in ga še enkrat poljubila na 48 I | enkrat poljubila na lice in takisto poljubila mater. ~" 49 I | vedno si bila taka. Blisk in vihar -- potem pa solze. 50 I | so se razsuli čez rameni in vznemirjene grudi. Kakor 51 I | polglasno, nemirno: ~"Posestnik in trgovec na deželi išče domačo 52 I | Naslov pri upravništvu." ~"In ste šli danes v upravništvo, 53 I | pol ure. Smrekar se piše in Štefan mu je ime." ~"Ime 54 I | se je stisnila k materi in ji ovila roko krog pasu. ~" 55 I | pasu. ~"Kakor hoče oče, in ti! Saj vesta, da moja ne 56 I | moževa opazka zaradi imena. ~"In sedaj spet to! Ko vendar 57 I | Alena se je naglo sklonila in ga odela. ~"Očka, sedaj 58 I | komolcem ob star predalnik in stisnila ustnice, da sta 59 I | spogledala, oči so govorile in oče je odločil. ~"Res je, 60 I | hodimo, po nepotrebnem hodimo in se umikamo. Zato pravim 61 I | se umikamo. Zato pravim in rečem: Mir in konec pravde 62 I | Zato pravim in rečem: Mir in konec pravde in očitkov 63 I | rečem: Mir in konec pravde in očitkov in vzdihov, potrebnih 64 I | konec pravde in očitkov in vzdihov, potrebnih in nepotrebnih! 65 I | očitkov in vzdihov, potrebnih in nepotrebnih! Baruša, jutri 66 I | tehtnosti svojemu odloku in ukazu. Še z rokami si je 67 I | vztrajal nekaj trenutkov in motril ženo in hčerko izpod 68 I | trenutkov in motril ženo in hčerko izpod sivih obrvi. 69 I | gubic je skopnel na čelu -- in veselo je tlesknila ob dlani 70 I | Najlepše nikar za na kmete in na pot. Utegne deževati, 71 I | oblečeš, Alena, tisto moderno, in jaz tudi! Ne sme misliti 72 I | Lej, kako je posvaljkana in utepena! Še tega je treba. 73 I | Ljubljane, da nismo kar tako! In pomisli, oče -- Baruša se 74 I | Baruša se je razgrela in se s širokimi kretnjami 75 I | E, ljubček, poznam svet! In da mi daš denarja dovolj! 76 I | pa peš! Seveda!" ~"Mama, in če ne bo voza?" ~"To je 77 I | kako gnezdo, še voza ni! In čast je rešena! -- Sedaj 78 I | se, Alena, takoj pripravi in potem spat! Jutri bo zgodaj 79 I | noč," je odzdravila hči in hitela z žarečimi lici v 80 I | Baruša prijela za kljuko in naročala: "Alena, le nobel! 81 I | naročala: "Alena, le nobel! In mature ne pozabi doma! -- 82 I | je dostavila prek možu in zaprla vrata. ~"Veš, ljubi 83 I | Zlati racki, je poceni, in poštene porcije, zvečer 84 I | skrbno odmotal plahto z nog in drsal v gorkih opankah k 85 I | vsak mesec od pokojnine in ga skrbno varoval za nepričakovane 86 I | varoval za nepričakovane sile in opravke. Ko je nabral nekaj 87 I | srebro nazaj v predalček in začel računati. Za vlak -- 88 I | karta za na oba konca -- in za voz -- recimo -- toliko -- 89 I | spravljala žena denar v pest - in ga zopet štela -- mož je 90 I | vsaki številki prikimal in gibaje s prsti na roki še 91 I | pomežiknila na levo oko in rekla: ~"Še toliko se nisem 92 I | zinil, da bi razodel strah in jezo zaradi svoje prevelike 93 I | se je dvignila na prste in ga v trenutku, preden je 94 I | zamrmral Trpotec zadovoljno in si obrisal z oguljenim rokavom 95 I | rodila, je s poljubom zamrla, in mož je udobno drsal nazaj 96 I | prenašala kronice v pesti in jih težkala s slastjo, kakor 97 I | omare, hreščal predalnik, in žena je izbirala in zlagala 98 I | predalnik, in žena je izbirala in zlagala na stol, na stari 99 I | je vse," je sklenila roke in še enkrat pregledala. Potem 100 I | skrbnim opravkom zamislil in zagledal v pobledelo, pisano 101 I | Človek se ubija, pritrguje in strada, da odredi otroka. 102 I | kažejo po svetu z njim. In namesto da bi tebi služil 103 I | namesto da bi tebi služil in malo, vsaj malo povrnil, 104 I | povrnil, pa služi drugim -- in drugim dela." ~"Taka je 105 I | takole mladega dekleta in še lepega povrhu, pa samega 106 I | Kakšna si!" ~"Kakšen si pa ti in vsi moški! Ali je treba, 107 I | takih deklet, ki so učene in lepe in poštenih rodbin, 108 I | deklet, ki so učene in lepe in poštenih rodbin, križem 109 I | je pa skopnela v puščavi in je ni več." ~"Nalašč me 110 I | kruhu, pa mar je komu pridne in dobre in lepe! Nič!" ~"Ljuba 111 I | je komu pridne in dobre in lepe! Nič!" ~"Ljuba duša, 112 I | lice! Aleno doma zaprimo, in na vrata nalepi list: "Tu 113 I | nalepi list: "Tu pridna in dobra in lepa deklica. Koj 114 I | list: "Tu pridna in dobra in lepa deklica. Koj oddati. 115 I | stropu. ~Baruša je obmolknila in iskala rute v žepu. Ko si 116 I | je še za časek pomolčala in še enkrat zavzdihnila: ~" 117 I | spat!" ~Trpotec je vstal in še enkrat mrmraje ponovil: ~" 118 I | kakšna je postava življenja, in se ni srdila na moške. Njo 119 I | Ko je stala pred zrcalom in si spletala kodre v tenke 120 I | zardela sama pred seboj. In takrat so se stene njene 121 I | Nemirno je vztrepetalo in koprnelo: ven -- ven -- 122 I | sonca roži, dajte bele ceste in prostranega neba tej duši, 123 I | neba tej duši, dajte dvoran in blestečih kandelabrov temu 124 I | je žarel v zrcalu, žarel in gledal za nepoznanimi cilji 125 I | višal, stene se razmikale in kakor omotična se je zazibala 126 I | slovesa, ni bilo oči materinih in ne očetovih, njene misli 127 I | misli so bile same rože, in nad rožami skrivnostni vonj, 128 I | skrivnostni vonj, nepoznan in neokušan, in vendar je njeno 129 I | vonj, nepoznan in neokušan, in vendar je njeno dušo tako 130 II | Zlati racki, ko sta žena in hči iskali službe pri Smrekarju. 131 II | bil doma, je bil nemiren in razburjen. Pogledaval je 132 II | razburjen. Pogledaval je na uro in glasno momljal sam s seboj. ~" 133 II | grenkoba pri misli na denar. In če bi se navsezadnje naklepičilo, 134 II | ob tem ščipajočo bolečino in dosti se je potrudil, da 135 II | Do enajstih je preudarjal in popotoval v duhu z ženo 136 II | popotoval v duhu z ženo in hčerjo. Ob enajstih se je 137 II | pa domislil Zlate racke in vse drugo nenadoma pozabil. ~ 138 II | iz omare najlepšo obleko in se opravljal in lišpal, 139 II | najlepšo obleko in se opravljal in lišpal, kar se je dalo. 140 II | si je pomazilil sive brke in jih nasukal, da so stale 141 II | je razveselil samega sebe in se samemu sebi od veselja 142 II | Nato je skrbno pozaklenil in odšel. ~Ko je odkosil, si 143 II | natakarici pošteno napojnino in ji za slovo parkrat prav 144 II | kljuke, preden jo je ujel in odprl. ~"Presneta reč," 145 II | presneta reč, da bi se!" ~In ker je bilo v njegovem srcu 146 II | njegovem srcu veselja veliko in nad njim trdna zavest, da 147 II | slivovke. ~Kaj dobre volje in čudovito zdravih nog se 148 II | hipoma zopet domislil žene in hčere ter se ustrašil, kaj 149 II | okrenil, šel v trgovino in se vrnil obložen domov. 150 II | prigrizek, štručke rženega in maslenega kruha, krožnike 151 II | maslenega kruha, krožnike in kozarce in primaknil tri 152 II | kruha, krožnike in kozarce in primaknil tri stole k mizi. 153 II | napravil? Vem, da si trudna, ti in Alenčica. -- Takole, ti 154 II | nasproti -- pa se po krepčamo in pomenimo." ~Ko je dovršil 155 II | Nalašč, da ju preseneti in jima dokaže, da si je samo 156 II | je samo zato nakačil brke in za nič drugega ne. Tako 157 II | drugega ne. Tako je sklenil in upognil glavo na prsi in 158 II | in upognil glavo na prsi in zadremal. ~Nad Ljubljano 159 II | Ljubljano je ležala megla, lena in pusta jesenska megla. Po 160 II | luč. Kakor je mož sédel in se upognil, tako je sed< 161 II | upognil, tako je sed<138>l in spal v naslanjaču. Celo 162 II | ko so se ta veselo odprla in sta stopili v sobo Baruša 163 II | sta stopili v sobo Baruša in Alena. ~"Moj Bog," se je 164 II | Alena, ni ga, očeta ni -- in vse odprto! Alena, luč, 165 II | izpregledal, se ustrašil, začudil in se razveselil. ~Ko bi bilo 166 II | ob boke, stopila predenj in mu naštela očitkov -- težko 167 II | plosknila z rokami ob kolena, in pomagala možu iz naslanjača. ~" 168 II | znaš, e, Baruša, saj pravim in še porečem, ti znaš! -- 169 II | samega čakanja, prav zares!" ~In nato je iztegnil roko proti 170 II | iztegnil roko proti mizi in pokazal s prstom na jedi 171 II | pokazal s prstom na jedi in pijačo. ~"Poglej, takole 172 II | mizi, tlesknila z dlanmi in potapljala moža po rami. ~" 173 II | drobnimi prsti navihane brke in se od srca za smejala. ~" 174 II | darežljivo. Ženski sta večerjali in se smejali kratkim opazkam, 175 II | Smejal se je pač z njima in čakal, da Baruša začne zgodbo 176 II | pogodili?" ~"Za trideset kron. In vse prosto, seveda." ~"Saj 177 II | dobro je, izvrstno! -- In on -- in ona?" ~"Kakor sem 178 II | je, izvrstno! -- In on -- in ona?" ~"Kakor sem uganila. 179 II | ona?" ~"Kakor sem uganila. In ti nič ne daš na ime. Jaz 180 II | na žagi! Hlode je meril in valil, zavihane rokave in 181 II | in valil, zavihane rokave in predpasnik je imel kot hlapec, 182 II | hotela slišati te opazke in je kar nadaljevala. ~"In 183 II | in je kar nadaljevala. ~"In ona! Veš, kakor sem slutila. 184 II | pravem času. Taka vzgoja! In kakšen je prišel! Umazan, 185 II | poprijel za besedo "kosilo" in poskusil to vrzel zamašiti. ~" 186 II | Baruša je tlesknila z jezikom in pokazala od dobrega vina 187 II | mizo, popustil žlico, vstal in se sredi sobe postavil na 188 II | Oče je še enkrat pokašljal in ni nič rekel. ~Baruša je 189 II | celo vesela Baruša opazila in osupnila. ~Ko je Alena nesla 190 II | Ko je Alena nesla kozarce in krožnike v kuhinjo, se je 191 II | je Baruša nagnila do moža in pošepetala: ~"Tebi ni vse 192 II | Takole mi je rekla. In zato sem se pogodila, samo 193 III | razburjenja. Alena je prepevala in se smejala, Baruša je skrbela 194 III | pa pozabil na naslanjač in na revmatizem ter je drsal 195 III | sobo, postajal, prikimaval in bil tako kratkobeseden, 196 III | Alenin glas ni zabrisal in ni prezvenel skrite skrbi, 197 III | ki je slutila samo sonce, in mati, prepričana, da gre 198 III | Nosil jo je v duši ves dan in vso noč -- preden je udarila. ~ 199 III | s težkim pričakovanjem. In ko pride, v hrepenenju dočakana, 200 III | duše tonejo v bridkosti. ~In ko je udarila tista ura 201 III | je izpraznila skodelico in mimo nje, ko jo je nagnila, 202 III | Trpotec je pogledal na uro in spregovoril, kar se je dalo 203 III | pa zajokala tako glasno in iskreno, da je planila Alena 204 III | Alena k njej, se je oklenila in razplakala kakor dojenček 205 III | Trpotec je stal ob ženi in hčerki, prsi so se mu dvigale, 206 III | da je zinil, lovil sape in glo boko hropel. ~"Še trideset 207 III | roki. Glas se mu je tresel in trgal iz prsi. ~Mati in 208 III | in trgal iz prsi. ~Mati in hči sta se tesneje objeli 209 III | hči sta se tesneje objeli in poljubili: ~"Ali -- ali -- 210 III | objema, stisnila ustnice in si otrla solzne oči. ~"Ne, 211 III | je zvenela odločna volja in je govoril sklep njenega 212 III | papa! Bog ti povrni trud in ljubezen." ~Hči je poljubila 213 III | krčevito stiskala njeno in drgetala od bolesti. ~"Bog 214 III | trepetajočimi ustnicami in še enkrat položil desnico 215 III | se zgrudil v naslanjač in se bridko razjokal. - ~Ko 216 III | Ko je vlak pretegnil in klopotaje odpeljal s kolodvora, 217 III | je Alena slonela ob oknu in videla, kako je omagala 218 III | je mahljala z belo ruto, in kako je bela ruta zakrila 219 III | daljave. ~Alena je zaprla okno in se stisnila v kot praznega 220 III | enkrat je srce zakrvavelo in zahrepenelo nazaj, da je 221 III | stopila k oknu, ga odprla in pogledala proti kolodvoru. ~ 222 III | je že izginilo: kolodvor in z njim bela ruta. Mimo vlaka 223 III | njive, orumeneli gozdiči in orjaveli travniki. Vse krog 224 III | kotu, trudna od slovesa in od grenkih čustev, ki so 225 III | življenju s tako silo. Ropotanje in bobnenje vlaka jo je kakor 226 III | raztrgati prej ali slej -- in preden je vlak obstal na 227 III | izstopiti, je zmagala mladost, in Alena se je veselo zasmejala. ~" 228 III | na voz: Le nobel, Alena! In nič bi se ne razjokala. 229 III | takoj umirila poskočni korak in krenila proti kočiji umerjeno, 230 III | je kljub temu premagala in šla ponosno mimo njega. 231 III | Aha," je rekel hlapec in se nekoliko namuznil. V 232 III | Aha," je zagodel hlapec in začel navijati vajeti krog 233 III | mladenič k Aleni, se odkril in poklonil. ~"Dovolite, gospica 234 III | okrenila od voza proti njemu in mu z rahlim poklonom odzdravila. ~ 235 III | materin glas: Le nobel, Alena! in je zato takoj poskusila 236 III | ampak jaz vas že poznam in mi je izredna čast, da vas 237 III | namerja prvi korak v svet in išče povsod samih rož. ~" 238 III | se je obrnila proti njemu in videla njegove lokave oči, 239 III | Sedaj se vračam na Dunaj, in Smrekarjevi so bili tako 240 III | ni s kovčkom že preblizu, in izpregovoril tiše -- "ona 241 III | pa njegovo izborno vino in okusne gnjati!" ~"Jaz -" 242 III | kaj je slovenski dijak! In če o počitnicah postavi 243 III | postavi kdo predenj čašo vino, in naj je kdorkoli, se je ne 244 III | bo ob tem izborno godilo in svoj namen -- svoj poklic 245 III | se pač ne more zahtevati. In o počitnicah! Boste videli! 246 III | je hlapec prinesel kovček in ga natovoril na kozla. ~" 247 III | Dober začetek, gospica, in izvolite izročiti za voz 248 III | roko, Brest jo je stisnil in ji pogledal v oči, da jih 249 III | povesila, se hitro okrenila in sedla v kočijo. Še zbogom 250 III | vzpela, zavora je odnehala, in voz je zdrčal po cesti. ~ 251 III | kočija skrila za ovinkom, in je začel hoditi gor in dol 252 III | in je začel hoditi gor in dol ter čakal vlaka. ~"Nekaj 253 III | posebnega!" je ponavljal in gledal predse na pesek. ~" 254 III | zopet razjezil nad to sodbo, in Alena je stopila predenj 255 III | bolj neprijeten nego ljub, in žal ji je bilo, da je premalo 256 III | je te misli hitro otresla in zaeno sklenila, da o prvi 257 III | človek me pa prvič vidi -- in takoj udari! To je grdo!" ~ 258 III | veter se je igral z njim in ga sukal v veselih vrtincih 259 III | Polje je bilo zapuščeno. Tu in tam se je sklanjala ženska 260 III | Kakor je bila pokrajina lepa in čudovita v jesenskem miru, 261 III | bilo mrtvo -- vse trudno in pripravljeno za pokoj. ~ 262 III | spremljala voz, se preletavala in posedala tako blizu ob cesti, 263 III | zamahnil z bičem po njih in se je ena zadeta -- opotekla 264 III | pridejo k nam, samo v jeseni in natečni so! Nate!" ~In je 265 III | jeseni in natečni so! Nate!" ~In je zopet švistnil z bičem 266 III | prevzel hipoma čuden strah. In ko je hlapec na kozlu s 267 III | pritisnila roko na prsi in vznemirjena vzkliknila: ~" 268 III | Alenino preplašeno lice, in rekel: ~"Ahà, nič ne pomeni! 269 III | Ahà, nič ne pomeni! Hi!" ~In je zamahnil ob konjih. ~ 270 IV | Oprostite," je jecljala in glas se ji je tresel. Obrnjena 271 IV | je smejal Smrekar, obstal in pustil vrata za seboj na 272 IV | se je obrnila proti njemu in se sklonila, da bi pobrala 273 IV | zapomnite si tole: Odslej in dokler ste pri nas, ste < 274 IV | naše, vedite se po naše in vso mestno hinavščino obesite 275 IV | oprostite pa pardon pa prosim in ne vem kaj še vse, vse tisto 276 IV | vidite, pri nas velja delo in denar -- vse drugo je nič, 277 IV | še leži. Pojdite nadenj in ga potegnite iz postelje. 278 IV | se je obrnil, zažvižgal in odšel s trdimi koraki, da 279 IV | Alena je za trenutek obstala in gledala skozi odprta vrata 280 IV | njim, potem tiho zaprla in sedla na posteljo; roke 281 IV | se bočile krepke mišice, in na njegovem licu je bil 282 IV | snoči izložila prtljago -- in ta zevajoča skrinjica jo 283 IV | zaloputnila zevajoči pokrov in skoraj zakričala: "Mamá, 284 IV | je kmet, bahat surovež!" In domislila se je Ivana Bresta 285 IV | domislila se je Ivana Bresta in nič več ni zasledila žalitve 286 IV | Alena si je pa zapela pesem in šla po učenca. ~Viktor je 287 IV | pri velikem lesenem konju in mu čupal grivo iz repa. ~" 288 IV | Deček je izpustil rep in šop žime mu je zdrsnil iz 289 IV | rok. Stopil je pred Aleno in jo motril z razprtimi očmi. ~" 290 IV | Alena mu je zažugala z roko in napravila z njo kretnjo, 291 IV | odskočil za nekaj korakov -- in ji pokazal osle. ~"Ti!" 292 IV | je topotnila Alena z nogo in nagubančila čelo ter stopila 293 IV | roko, ga odvedla k mizi in posa dila na stol. ~"Očetov 294 IV | Očetov sin," je pomislila in sedla k njemu. ~"Torej poslušaj!" ~ 295 IV | se je živo domislila šole in knjig, kakor so jo učile, 296 IV | pridigo. ~"Poglej, Viktor, in poslušaj: Poslej ne boš 297 IV | golobnjak, kjer so grulili in se spreletavali golobje. 298 IV | je planil Viktor s stola in zakričal: ~"Pikapolonica!" 299 IV | Skokoma je bil pri oknu in ujel na šipi okroglega hrošča 300 IV | zaplesala na prstku, poskušala in odpirala krila - izpod njih 301 IV | srajčica -- plev -- plev -- in je zletela nazaj na okno. ~ 302 IV | pridigo, iztegnila roko in iskreno objela učenca. ~ 303 IV | njeno roko, jo tesno stisnil in se pomaknil prav do Alene 304 IV | Tedaj se je odprlo okence in isti glas je zaklical: ~" 305 IV | se je zvišal za kvinto, in bolj je zapela nego spregovorila 306 IV | Vrata so se hitro odprla, in še preden je Alena videla 307 IV | Aleni iskreno stisnila roko in jo vedla na staro komodo 308 IV | človek, povem kar po pravici, in zato upam, da vzbudite v 309 IV | besedico je Erna poudarila in melanholično zategnila ter 310 IV | je bilo blago obdrgnjeno in se je svetilo, na tem svetlem 311 IV | so bili v naglici zvihani in zviti, da so ji na obeh 312 IV | Lice, brezizrazno, okroglo in neprijetno rdeče, je še 313 IV | denar! On stori za denar vse in proda vse: sebe, ženo -- 314 IV | vrati je nekdo zakašljal in nerodno potrkal na ograjo. ~" 315 IV | dlje motila, se priporočim in na svidenje!" ~"Kar pridite, 316 IV | Erna je odgrnila zaveso in sta stopili v urad. ~"A -- 317 IV | Poštarica je segla na mizo in ji dala karto. ~"Šele prišli 318 IV | Alena je pogledala podpis in rahlo zardela. Erna ni obrnila 319 IV | obrisala naočnike, šla k oknu in gledala za Aleno, ki je 320 IV | zaškrtala oknica v pregraji in je zahreščal uradni glas. ~ 321 IV | pisati. ~A brala je vnovič in jeza se je hladila. ~"Kako 322 IV | idealen fant mora biti!" ~In živo se ga je spomnila, 323 IV | zopet šinil vanjo ponos in na čelu so se naredile gubice. ~" 324 IV | Jezna je zvila razglednico in jo zataknila za pas. Pred 325 IV | na gugalniku, se zibala in kadila cigareto. ~"Servus, 326 IV | pozdravila Aleno prav fantovski in ji segla v roko. "Po obrazu 327 IV | Alena si je prižgala in ob prvem dimu zakašljala, 328 IV | nimam nič; če bi še cigaret in romanov ne bilo na svetu, 329 IV | bilo na svetu, potem obupam in se menda obesim na prvo 330 IV | ljuba duša, Sahara, pusta in prazna kakor zemlja pred 331 IV | Popolnoma brez zabave pač niste in brez družbe tudi ne. Imate 332 IV | zato ni ljubezni med nama. In sprehodi! Ali naj na stara 333 IV | naj na stara debla trkam in se s smrekami pogovarjam, 334 IV | jaz pa nisem. To ni svet in to ni življenje! Vsaj zame 335 IV | Čudili se boste!" ~Mara in Alena sta stopili v Minkino 336 IV | Minka je odložila škarja in meter in prisrčno pozdravila 337 IV | odložila škarja in meter in prisrčno pozdravila Aleno. ~" 338 IV | prirejene otroške predpasnike in jih kazala Aleni. ~"Za Miklavža 339 IV | vsiljivec!" ~Mara se je sklonila in pogledala pisavo. ~"Oho, 340 IV | resnobo, z dvignjenimi obrvmi in žugajočim prstom. V tej 341 IV | tej besedi, v tem pogledu in v tej kretnji je bilo nekaj, 342 IV | sta občutili obe, Alena in Mara. Umaknili sta se očem 343 IV | sami srečali s pogledi. In obe sta brali v očeh druga 344 V | Deček je poskakoval na stolu in gledal v lice Aleni, ki 345 V | Aleni, ki se mu je smehljala in mu gladila razkuštrane lase. ~" 346 V | ni čaj! Ti dobiš piškot in jabolko! To je za otroke!" ~ 347 V | izbuhnil veliko šobico in začel cefrati franže namiznega 348 V | zagledala pajčevine na šibi in skoraj bi bila na glas spregovorila: " 349 V | pogled na šibo. Vstal je in se šel v kot kujat. ~Alena 350 V | Ne jokaj! Vzemi piškot in jabolko! Jaz tudi ne bom 351 V | nastaviš," je zamrmrala žena in mu ponudila čaja. ~"Spat 352 V | domislil obljubljenega jabolka in piškota. Izmuznil je roko 353 V | ki je ležal pod stolom, in sam naložil piškotov in 354 V | in sam naložil piškotov in jabolk polno štulo. ~"To 355 V | pograbil še tri jabolka in mu jih vrgel v klobuk. Sin 356 V | so se zakotalila po sobi, in zbežal skozi vrata. ~Alena 357 V | da se šibe nič ne boji in da ni nič lačen, da je jokal 358 V | Smrekar se je smejal sinu in omenil Aleni: ~"Ta bo tič, 359 V | izpil zadnjo kupo terana in si primaknil čaj. ~"Alena, 360 V | ne ljubi, pa je nujno." ~In narekoval ji je dvoje kupčijskih 361 V | mešanica laških, nemških in slovenskih besedi. Kadar 362 V | Kadar je Alena prekinila in skromno vprašala, ali bi 363 V | naslove, so se vrata naglo in bučno odprla. Vstopil je 364 V | zelenkaste, obleko oguljeno in osmoljeno. Vegastega klobuka 365 V | pa pljunil kar za vrata in sedel. ~"Pasje sem delal, 366 V | ŽŽena je vzela liter in odšla. ~Jok pa je segel 367 V | segel po steklenici ruma in si natočil v vinski kozarec. ~" 368 V | otaja." ~Nagnil je, zamižal in zvrnil. ~"Aha-ha! Ta je, 369 V | izgovoril to zapovedujoče in s poudarkom, ki je narekoval: 370 V | sedaj govorilo, je naše in ostane med nami. ~Alena 371 V | prmoj -." ~Jok se je veril in dušal, da je bilo več kletev 372 V | Vse premeril, vse preštel. In če sem se zmotil za pet 373 V | globoko, kot me bo že tako." ~"In Brnot?" ~"Drži za štiri 374 V | Drži za štiri tisoč in ne jenja, dasi sem ga pestil 375 V | jenja, dasi sem ga pestil in opijanil. Ne jenja." ~"Torej 376 V | zagrozil: Sam preštejem in premerim. Morda je še več 377 V | je zopet nagnil kozarec in ga izpraznil v dušku. ~" 378 V | tudi ne. Samo jaz vem -- in pa še eden!" ~Mešetar je 379 V | Smrekar je zardel od jeze in divje buljil v mešetarja. 380 V | se je pa široko zarežal in pokazal škrbine rumenih 381 V | zaškripal Smrekar, razgret in razdražen. ~"Jok, govori!" ~" 382 V | sva midva odšla zadnjič, in ti nisi hotel primakniti 383 V | prosit za revne šolarje. In Strniška, vem, da se je 384 V | skopostjo pred učiteljico. In ta -- saj se v vsako reč 385 V | Alena se ni mogla zmagati in je rahlo poskusila zagovarjati 386 V | ovila roko Aleni krog pasu in jo stisnila k sebi. Čutila 387 V | dokler ne pride pismo. In če pride, zopet nič." ~Štefan 388 V | Štefan je naglo vstal in hodil togotno po sobi, da 389 V | drugi, mešetar je pa pil in pomežikoval v polne kupice, 390 V | stoje izpil zadnji kanec - in odšel. ~Tedaj je tiho pa 391 V | pričeto pismo, ga zgrabila in raztrgala na kosce in potem 392 V | zgrabila in raztrgala na kosce in potem raztrgala tudi Brestovo 393 VI | vas se je obesilo pusto in megleno jutro. Od drevja 394 VI | kaplje, zadnje georgine in krizanteme na vrtu so kakor 395 VI | Gospodinja je hodila po prstih in se ogibala sobe, kjer je 396 VI | življenja kakor sicer. Deklam in hlapcem se ni ljubilo govoriti. 397 VI | opravljali jutranje posle in drsali s šklebedri po preddverju, 398 VI | zacmakal z žejnimi usti -- in smrčal mirno dalje. ~Smrekar 399 VI | razodel mešetar, ga je grizla in razburjala, da ga je kuhala 400 VI | vstal, se napol oblekel in šel v drugo sobo, kjer je 401 VI | sobo, kjer je prižgal luč in sedel k pisalni mizi. ~Da 402 VI | mizi. ~Da bi se premamil in premotil, je odprl zamazano 403 VI | zamazano računsko knjigo in pretehtaval dolžnike in 404 VI | in pretehtaval dolžnike in obresti, sešteval in računal. 405 VI | dolžnike in obresti, sešteval in računal. Toda komaj dve 406 VI | plamen sveče, ki se je širil in širil ter se spremenil v 407 VI | spremenil v moten kolobar. In sredi tega nejasnega kolo 408 VI | stala stara vdova Strniška in se mu rogala. Tujo, laško 409 VI | slišal, celo cvenk cekinov in srebrnikov, ki so jih tujci 410 VI | domov s klobukom na očeh. In po cesti so škripali parizarji, 411 VI | parizarji, obloženi s hlodi, in vozniki so pokali z biči 412 VI | bilo te tovorne procesije in še ozreti se ni upal v okna, 413 VI | mežikajo oči njegovih dolžnikov in se mu njih usta porogljivo 414 VI | videli, kdo se bo tedaj režal in se čeljustil ter mežikal 415 VI | motni kolobar krog sveče in ginil, komolec je spodpolznil 416 VI | begale mimo njega sence. In vse so se mu režale v obraz. 417 VI | rumene zobe tobakovo vodo in potresel z denarjem po žepu. ~ 418 VI | žepu. ~Smrekar pa je grgral in se stresal v spanju... ~ 419 VI | je prišla ona tiho v sobo in se še tiše vrnila iz nje. ~ 420 VI | tretjič, mu je prinesla kave in kozarček konjaka. ~Rahlo 421 VI | svečnik, se ozrl proti oknu in si pomel oči. ~"Tina, kje 422 VI | Hladno je!" ~"Po Joka, in ne jezi me!" ~Smrekar je 423 VI | vrata. ~Štefan je vstal in se sprehodil po sobi. Stopil 424 VI | po sobi. Stopil je k oknu in, kakor je bil razráhan in 425 VI | in, kakor je bil razráhan in odpet, ga je odprl in se 426 VI | razráhan in odpet, ga je odprl in se še zmenil ni za prehlajenje, 427 VI | se boste režali, kajpak, in ga opeharili za dobiček! ~ 428 VI | človek neumen, kadar spi!" ~In spet se je gromski zasmejal. ~ 429 VI | Smrekar." ~Ni je pogledal in nič ni odgovoril. ~"Kmet," 430 VI | Kmet," je pomislila Alena in šla hitro mimo njega. ~Viktor 431 VI | spal. ~Sedla je k postelji in ga prijela za roko, ki je 432 VI | ki je ležala vrh odeje in stiskala nagrizeno jabolko. 433 VI | je trmasto namrdnil obraz in se obrnil k steni ter se 434 VI | Očetov sin," je preudarila in obsedela in ga ni budila. ~ 435 VI | je preudarila in obsedela in ga ni budila. ~Pusto jutro 436 VI | puščobo je začutila v sebi in krog sebe. Namesto pomladi 437 VI | krog sebe. Namesto pomladi in rož, katere se je napotila 438 VI | vlažna megla, ki se je vlekla in pasla po njenih mislih, 439 VI | mislih, da so bile vse otožne in boječe. Pomislila je na 440 VI | mati mu je prinesla zajtrk. In sedaj se menita o njej. 441 VI | menita o njej. Mati govori in ponavlja, kar je že tolikokrat 442 VI | prikimava, sreblje iz skodelice in pogleduje dvomov poln na 443 VI | bom na trgu, ga dobiš." ~In oče se nagne nazaj v naslanjaču -- 444 VI | nagne nazaj v naslanjaču -- in čaka -- in gleda na staro 445 VI | naslanjaču -- in čaka -- in gleda na staro uro... ~Alena 446 VI | ni snoči dokončala pisma in da je skoraj dokončano raztrgala. 447 VI | bi bila odšla s pošto -- in popoldne bi bilo doma veselje. ~" 448 VI | mislih, hipoma izginila in bi posijalo sonce, da bi 449 VI | misli, da je sklonila glavo in zatisnila oči, kakor trudna 450 VI | zatisnila oči, kakor trudna in dremotna. ~Takrat je v sosednji 451 VI | Spoznala je mešetarja in se je vsa stresla kakor 452 VI | obednico po pijačo mešetarju in je jezen loputal z durmi. ~" 453 VI | enkrat, kako je s Strniško! In če se zlažeš, to ti povem!" ~ 454 VI | stola, se nagnila nad otroka in ga začela glasno buditi, 455 VI | pogovora. ~Viktor se je obračal in branil -- dokler ni vendarle 456 VI | dokler ni vendarle odprl oči in sedel na posteljico. ~"Alena, 457 VI | pozabi sanje! Pokrižaj se in vstani!" ~Viktor je potegnil 458 VI | je z rokami, se zasmejal in skočil s postelje. ~"Sem 459 VI | enkrat!" ~Viktor se je smejal in iskal razmetane obleke po 460 VI | razposajenec neprestano brbljal in nagajal, da je njegov glas 461 VI | ker se ji je gabil mešetar in gabilo delo, kakor ga je 462 VI | je slutila med Smrekarjem in Jokom. Kljub temu je po 463 VI | deček stopil k umivalniku in obmolknil, je razločila 464 VI | mešetarjevega ostudnega lica in jo grabile za srce, da se 465 VI | urojena ljubezen do pravice in snovale so se ji misli, 466 VI | kako bi segla v to spletko in prestrigla niti. ~Nemirna 467 VI | prestrigla niti. ~Nemirna in razburjena je sedla z dečkom 468 VI | danes to otroško oko jezilo in se ji je zdelo, da Viktor 469 VI | niso zaplavale oči v solzah in ni glasno zajokal. ~Aleno 470 VI | da je stisnila ustnice in nasršila obrvi -- ali vendar 471 VI | srd, se pomaknila k dečku in mu pobožala lase. Viktor 472 VI | iztegnil roke k njenemu vratu in s široko odprtimi očmi gledal 473 VI | bilo sram teh objokanih oči in namesto odgovora mu je otrla 474 VI | mu je otrla solze z lic in ga poljubila na čelo. ~" 475 VI | mi bil sedajle ubežal -- in mi zagrozil z roko. Ne, 476 VI | omarici, popil nekaj čašic in odšel na žago. ~Na dvorišču 477 VI | rekel hlapec, pobral koš in se ni nič začudil. ~Je bil 478 VI | prišel Smrekar brez cilja in namena. Voda je štropotala 479 VI | šumela, žagar je kadil tobak in se peljal na žagnem vozu 480 VI | šel krog skladovnic desk in krog kupov navaljenih hlodov 481 VI | v ruti zavezano s seboj. In danes je možak, kakršnega 482 VI | prav sedaj pride mešetar in trdi, da so se kmetje zbrihtali, 483 VI | takole revše, vtika vmes in se briga za stvari, ki ji 484 VI | stvari, ki ji niso nič mar -- in zvodi na sled Taljana. Tujcu 485 VI | ta dobiček bo moj - moj, in še bom veljak, ne bodo me 486 VI | životu se je stresel -- in se boječe ozrl naokoli. ~" 487 VI | Strah je plul iz te misli in roke so se mu same od sebe 488 VI | sebe gibale, kakor bi segal in iskal tisto drobno stvar, 489 VI | korak, pa se vrnil takoj in sedel spet na štor. ~Tudi 490 VI | trobenta. Nehala je poučevati in se namenila na pošto. V 491 VI | oglasila pri Smrekarici in ji rekla, da gre pogledat, 492 VI | je laž napisana na čelu, in je zato hitro odšla. ~"A -- 493 VI | ki je razdeljevala pošto in pobirala pisma izpod rok 494 VI | je glasno brala naslove in devala posamezne vasi na 495 VI | položila razglednico na kupček in pogledala izza ščipalnika 496 VI | vedela, zakaj jo je pogledala in zakaj je zardela, ter se 497 VI | zavistno razveselila te rdečice in nalašč podržala v rokah 498 VI | je hitela k vratom Alena in odhajala z očetovim pismom. ~" 499 VI | prekrižala ta načrt Smrekarju in Joku. ~Ko jo je pa srečal 500 VI | Tako jo je ogovoril, velik in močan, kakor tak, ki ima