Chapter

 1 I    |       kakor poje pesem. Ni bila več skrito popje, pa tudi ni
 2 I    |       učiteljice! Ali so se kaj več učile? Ne. Ampak čakale
 3 I    |     skopnela v puščavi in je ni več." ~"Nalašč me ne razumeš,
 4 II   |       je segel v roke, da ne bo več za rabo!" ~"Rokavice je
 5 III  |    otrok, moja -- Alenčica -." ~Več ni mogel. Sklonil se je
 6 IV   |       se je Ivana Bresta in nič več ni zasledila žalitve v njegovih
 7 IV   |         poslušaj: Poslej ne boš več samo za igrače, velik si
 8 IV   |          Družbe nič, kruha malo več kot nič, to je svet? To
 9 V    |      veril in dušal, da je bilo več kletev nego besedi. ~"Vse
10 V    |           Dva najmanj. Pa rajši več nego manj." ~"Ko bi ga še
11 V    |        in premerim. Morda je še več vreden gozd, še več!" ~"
12 V    |       je še več vreden gozd, še več!" ~"Torej ne kaže, da bi
13 V    |      težke dremotnosti, ni bilo več čuti trdih korakov. Pomela
14 VI   |       naj le, Smrekar vam ne bo več prekladal, beračem!" ~Polagoma
15 VI   |      sedaj, ko bi ne bilo treba več loviti dobička po vinarjih,
16 VI   |        Že take stare vdove niso več brez pisem. -- Anton, v
17 VII  |        pa te ni bilo, ker te ni več. Vse sva morala sama snesti,
18 VII  |       je močno žalosten, ker te več ne vidi. Na vrata kljuje
19 VIII |         je zapiral vratca. "Nič več ne speče in ne ureže po
20 VIII |         sile, Jok, prav nič." ~"Več že kot tebi! Tisto pošto
21 VIII |         palico, se mu niso noge več zapletale. Šel je kakor
22 VIII |         da bi hodil tudi z njo. Več kot pol ure je že bil na
23 VIII |       jo spravil. Kar trenil ni več, iz levega očesa mu je od
24 VIII |        tudi prinesel!"  Nikamor več ni pogledal Jok, celo v
25 IX   |          Ne vinarja ne zaslužiš več, to ti povem, če ne boš
26 IX   |    plačamo vselej za Vaše gozde več, kakor jih plača Smrekar." ~
27 IX   |         ob tem soncu je ni bilo več strah in veselila se je,
28 IX   |        smejal in pil s slastjo, več nego ponavadi. ~Po obedu
29 X    |       molčite in se ne brigajte več za to. Je tako najbolje
30 X    |        ki mine in ga ne pomnimo več. ~Pogumna je stopila s samozavestnim
31 X    |         strah in stud. Toda nič več ni klonila pred to temno
32 X    |         obednico. ~Viktor se ni več kujal. Takoj ji je splezal
33 XI   |       dni. Smrekar ni Alene nič več poprosil, da bi mu pisala
34 XI   |         se ni pojavil in nikdar več nista govorila s Smrekarjem
35 XI   |       pas. "Le obsij me, saj ni več daleč blato in brozga in
36 XI   |         kajne, Alena!" ~"Je res več bridkosti v njem, kakor
37 XI   |         sanjala v Ljubljani." ~"Več bridkosti? Ne več -- sama
38 XI   | Ljubljani." ~"Več bridkosti? Ne več -- sama suha bridkost in
39 XII  |          da se ne bo upal zlepa več v te kraje po kupčiji. ~
40 XII  |      Smrekarju, ampak pet tisoč več mora dati. Mora! Tako je
41 XII  |      tega vražjega pisma ne bom več prenašal s seboj. Kakor
42 XIII |       višavi. ~"Otrok, zapomni! Več oče ne more prinesti sinu,
43 XIII |         za seboj, le kaj malega več. Kaj pa učeni stanovi? Poglejte
44 XIII |        bil dal tujec kak stotak več. Toda jaz sem ji pri tej
45 XIII |       buteljke in Smrekar se ni več jezil, Brest ga je ob Alenini
46 XIII |    razodeti. V tem hipu ni bila več mlada in lepa deklica. ~
47 XIV  |        Alena od onega večera ni več videla Bresta. Često jo
48 XIV  |       Ni res! Splošni blagor je več kakor blagor poedinca. Zato
49 XV   |         Taki ste namreč vsi, da več veste o meni, nego jaz sama." ~"
50 XV   |        najboljši dokaz, da nisi več mirna!" ~"Zakaj?" je vprašala
51 XV   |    Dovolj! In sedaj ne besedice več o tem, dokler ne zaprosiš
52 XV   |         prodala, češ, pet tisoč več bi dal on. Pomislite, pet
53 XVI  |        je začelo snežiti, ga ni več videla. -- Morda pridno
54 XVI  |       ste mar jezni, ker vas ni več k Smrekarju?" ~"Jezen? Kako
55 XVI  |         umaknila roko. Nihče ni več spregovoril, dokler nista
56 XVII |         do vrhunca, da ni mogla več mirno sedeti, je planila
57 XVII |       zimsko pokrajino. Sneg ni več pršal v drobnih zrncih,
58 XVII |   staršem, prvič v življenju ne več kot otrok, ampak kot zrela
59 XVIII|     dolgo pri tebi. Dve uri, še več! Pri meni in pri nadučitelju
60 XVIII|    imena, ne spregovorim črkice več o tej stvari." ~Nadzornik
61 XVIII|       razsoditi, da bo treba še več prič, ter je nazadnje Minko
62 XIX  |    načrt: Po božiču se ne vrnem več. Zato se je namerila, da
63 XIX  |        mogel, naredim, da niste več ob tem grenkem kruhu." ~
64 XX   |       ga iskale in klicale. Nič več ni ponavljal: Neumnost!
65 XX   |        in les je kaj vredna, je več vredna kot pastirji, jeli,
66 XX   |   nikdar storila, odkar ni bila več otrok. ~Ko je nakupila v
67 XXI  |    Kakor sem rekel, jaz ne grem več v šolo. Če vas veseli, pridite
68 XXI  |        zvrnil." ~"Jok popiva že več dni in razmetava denar.