Chapter

 1 I    |       kaj dobi." ~"Aha, v mestu! Jih čaka kakor duš pred peklom
 2 I    |       dosti, ali ne?" ~"In če bi jih deset, nihče bi ti jih ne
 3 I    |        bi jih deset, nihče bi ti jih ne oponesel." ~Trpotec je
 4 I    |          za počitnicami, tako se jih je naveličala do ogabnosti.
 5 I    |    kuhinje. ~"Na, Baruša, poglej jih!" ~Oči so mu žarele, ko
 6 I    |     prenašala kronice v pesti in jih težkala s slastjo, kakor
 7 II   |        je pomazilil sive brke in jih nasukal, da so stale kot
 8 III  |         in ji pogledal v oči, da jih je povesila, se hitro okrenila
 9 IV   |       padle zalasnice iz rok, ko jih je pred zrcalom zatikala
10 IV   |  napravim za strnade. Kar rumeno jih je po njivi. Še danes jim
11 IV   | prirejene otroške predpasnike in jih kazala Aleni. ~"Za Miklavža
12 V    |    pograbil še tri jabolka in mu jih vrgel v klobuk. Sin je pa
13 V    |  Smrekarjem." ~"Iz Trsta? Le kdo jih je zvodil na to sled? --
14 VI   |     cekinov in srebrnikov, ki so jih tujci nasipali v svoje žepe.
15 VI   |        prodajal ovčke, drago sem jih prodal! Tisto, ki ima črno
16 VII  |          zapovedujočih oči in se jih zbala. ~"Za Smrekarja se
17 VII  |      ovčke in pripovedoval, kako jih je v sanjah prodajal, mati
18 VIII |    pomežikovale proti stropu. Ko jih je zadnjič zaklopil, je
19 VIII |        tiste butarice k hiši. Pa jih, če jih moreš!" ~Plankar
20 VIII |      butarice k hiši. Pa jih, če jih moreš!" ~Plankar je prinesel
21 VIII |     stvareh vrag vmes krempljev, jih nima nikjer," je godrnjal
22 VIII |        prstov iz njega. Ne bo si jih ne! Nisem tako neumen, kakor
23 VIII |      vremenu ne bo družine doma. Jih ne pusti! Morda je tudi
24 IX   |         za Vaše gozde več, kakor jih plača Smrekar." ~Tak je
25 X    |         postelji, si pomela oči, jih zopet zaklopila in roke
26 X    |       malomarno: ~"Skrbi? -- Kdo jih nima?" ~Smrekarica je čutila
27 X    |         vzela z mize kozarce ter jih nesla za njo v kuhinjo.
28 X    |        poti Viktorjeve ovčke, ki jih je gnal pastir s kravami
29 X    |         šole usuli dečki. Dokler jih je gledalo učiteljevo oko,
30 XI   |       proti Marevževcu. Previdno jih je izvabila Alena na sprehod,
31 XI   |   izvrstne. Samo vsaka ni, da bi jih izvajala!" ~"Tole je misel
32 XI   |         da se je podvizal, odkar jih je zagledal. ~"Tvoja misel
33 XII  |     iveri, ki so ležale naokrog, jih drobil med prsti in metal
34 XII  |          mu jaz podražil." ~"Pet jih ne primakne, poznam ga!" ~"
35 XIII |          roke po očetovih brkih, jih krepko prijel in ga poljubil. ~"
36 XIII |        jaz." ~"Seveda, nihče vam jih ne šteje; ali temu ne boste
37 XIII |        Štefan si je otrl brke in jih nasukal. Alena je z žarečimi
38 XIII |       vred do vežnih vrat. Ko so jih odprli, se je vlila mesečina
39 XIII |        je segel po njenih rokah, jih pritisnil k ustnicam in
40 XIII |          pritisnil k ustnicam in jih poljubil. ~"Hvala vam!" ~
41 XIII |             Hvala vam!" ~Nato mu jih je naglo umaknila in zbežala
42 XV   |        da ima dosti posla in naj jih nikar ne skrbi. Vsako važnejšo
43 XV   |          z njim, prav nalašč, da jih bom jezila." ~"Tega ne govoriš
44 XV   |          ker imamo oči. Ljubezen jih nima, je slepa." Alena je
45 XVI  |   drsajoči koraki očetovi, kakor jih je slišala doma, kadar je
46 XVI  |      izpraševal otroke. ~Miklavž jih je pohvalil, blagoslovil
47 XVI  |       angeli prinesli darove, ki jih čakajo v sosednji sobi.
48 XVI  |         župan in župnik -- nocoj jih ni videl nihče. Vsi so zrli
49 XVII |      bili na ta način; prezgodaj jih je pobrala smrt." ~Vtem
50 XVIII|   katalog, odbral nekaj zvezkov, jih presodil, potem se naslonil
51 XVIII|           kdo je ta gospod, nato jih opozorila, naj se vedejo
52 XX   |       katerih je sedela Alena in jih izrezljavala s škarjami. ~"
53 XX   |          Viktor, pastirčki, zato jih mora biti mnogo pri jaslicah.
54 XX   |           njene znanke. Alena se jih je v resnici prestrašila,
55 XXI  |         pa je vsak oče trdil, da jih še premalo bijem. Boste
56 XXI  |     Alena je stopila k vratom in jih odprla. ~"Minka!" je vzkliknila
57 XXI  |          se ne upam." ~"Molči in jih ne žali. Jaz sem govorila
58 XXII |        izredno ugodno prodali in jih je zato privezala pijača
59 XXII |          nam, za naše otroke, ko jih trden možak deva komaj v
60 XXII |           Vsi imamo žene radi in jih nismo na sejmu kupili ali
61 XXII |       tako križem govorilo. Drži jih za jezik, če moreš." ~"Od
62 XXII |          pogledale nanj črke, ki jih je dobro poznal. ~Smrekarju
63 XXIII| premislekov je preudaril, in sto jih zavrgel. Slednjič je obstal
64 XXIII|     zmaščujem se nad moškimi, da jih obnorim dva ducata, preden
65 XXIII|        se je z uvelimi šopki, ki jih je nanosil Ivan. ~"Kajne,
66 XXIII|  zašumeli in začeli šepetati. Ni jih svarila. V lice ji je šinila
67 XXIII|        raztrgala pismo na kosce, jih vrgla na tla in jih z nogo
68 XXIII|       kosce, jih vrgla na tla in jih z nogo poteptala. ~"Minka,