Chapter

 1 I    |      Kaj pa pravi Alena?" ~"Hm, Aleno vendar poznaš, saj je tvoja
 2 I    |          Zato bi sodil: pokliči Aleno in zmenimo se vpričo nje." ~
 3 I    |    Baruša, jutri zjutraj greš z Aleno k Smrekarju. Vlak odhaja
 4 I    |     Dobro, ga pa obrni na lice! Aleno doma zaprimo, in na vrata
 5 III  |        Dasi je prvi mik izvabil Aleno, da bi se ozrla nanj, ker
 6 III  |     izginil Smrekarjev voz -- z Aleno. ~Tudi Alena je pomislila
 7 III  |       predrznih spremljevalkah. Aleno je pa prevzel hipoma čuden
 8 IV   |  zdrsnil iz rok. Stopil je pred Aleno in jo motril z razprtimi
 9 IV   |        šla k oknu in gledala za Aleno, ki je brala razglednico,
10 IV   |          kolega," je pozdravila Aleno prav fantovski in ji segla
11 IV   |    meter in prisrčno pozdravila Aleno. ~"Poglejte, njeno stanovanje
12 V    |  Spremim te!" ~Sinček je ubogal Aleno. Pa se je domislil obljubljenega
13 VI   |   solzah in ni glasno zajokal. ~Aleno je Viktorjev jok razburil
14 VI   |     vprašal: ~"Zakaj si huda?" ~Aleno je bilo sram teh objokanih
15 VI   |       sedel spet na štor. ~Tudi Aleno je zdramila postiljonova
16 VI   |         pečatnikom po znamkah. ~Aleno je vso prešinilo, ko je
17 VI   |    pogledala izza ščipalnika na Aleno, ki je zardela, dasi ni
18 VII  |        stopila za trenutek pred Aleno, potem jo prijela z obema
19 VII  |    razglednico. Ko je zagledala Aleno, ji je roka omahnila, pa
20 VII  |         Ob tem je merila z očmi Aleno, ki je bila na videz hladna
21 VII  |         zazvoni takoj. Spremiva Aleno!" ~"Pojdimo!"  Vse tri so
22 IX   |       je skočil s konja, prijel Aleno za roko in ji splezal v
23 IX   |      reci, naj greva popoldne z Aleno past ovčke! Reci, da ne
24 IX   |       mama. ~Viktor je pogledal Aleno, prijel pa spet očeta za
25 IX   |    takoj poiskal klobuk, prijel Aleno za roko ter vriskaje odšel
26 IX   |        ženo gledala za sinom in Aleno. ~Ob štirih se je Alena
27 IX   |        za danes!" ~Na mizo pred Aleno je položil ovojnico, ki
28 X    |       prej domislil: ~"Kaj je z Aleno? Zakaj je ni večerjat?" ~"
29 X    |       rokami in stiskal pesti. ~Aleno je to dražilo, da je bilo
30 X    |          Čemu bi kvaril stol?" ~Aleno je sedaj ujezil še Viktor.
31 XI   |         je ob tem prijela tesno Aleno okrog pasu, da je z dejanjem
32 XI   |      opazil, da ga draži Mara z Aleno, pa se je potajil. ~"Naloga,
33 XI   |   stvari." ~Minka se je ozrla v Aleno, ki ni vzdržala pogleda,
34 XIII |        Brest, ki je sedel sam z Aleno pri mizi. Smrekarica je
35 XIV  |    nedeljo je povabila Minko in Aleno na punč. Ko sta obe drage
36 XIV  |    obstala pred šolo in zrla za Aleno, ki je pela arijo iz Trubadurja. ~"
37 XIV  |          naj bi z Maro spremili Aleno. ~"No, dajta!" je prosila
38 XIV  |        odločiti, ali naj gre za Aleno ali naj krene proti domu. ~
39 XIV  |       odločil in se podvizal za Aleno. ~"Moram, da, moram! Če
40 XV   |       pregrajo, ko je zagledala Aleno. ~"Kakor bi umrli! Kar nič
41 XV   |      Samo karajoče je pogledala Aleno in spet sta nekaj trenutkov
42 XV   |         vi," je silila Strniška Aleno, ki ni bila tako domača
43 XVI  |         na večerjo. ~"Pridita z Aleno, mi gremo naprej!" ~Alena
44 XVII |      eno oko in ošinil z drugim Aleno. ~"Dolgčas? Meni? Kaj me
45 XVII | popravljala odejo, je govoril z Aleno. ~"Zbogom, mati! Jutri pridem!" ~"
46 XVII |  zagazil v sneg, da je stopal z Aleno vštric, in spregovoril: ~"
47 XVII |        tukaj, v takem gnezdu." ~Aleno je zadnji stavek preplašil. ~"
48 XVII |        vzvišenim glasom, prijel Aleno za roko in se ustavil. Tudi
49 XVII |       veže je tedaj posijala na Aleno, ki je snela na pragu kapuco
50 XVII |     roko vred pritisnil na srce Aleno... ~Naslednje dni se je
51 XVIII|       hahaha, poštena družba!" ~Aleno je speklo, da bi bila odletela
52 XVIII|         žep, stopil široko pred Aleno in ji gledal s srepim pogledom
53 XIX  |       tako prijazno je ogovoril Aleno in vprašal po Viktorjevem
54 XIX  |        napredku. ~To vedenje je Aleno bolj zbegalo, nego bi jo
55 XIX  |    veselo zasmejala in posadila Aleno na stol, tesno poleg sebe. ~
56 XIX  |        časa se je ustavila pred Aleno, ki si je otirala oči. ~"
57 XIX  |         slabič!" ~Trda sodba je Aleno zabolela. ~"Minka, ti si
58 XIX  |       Potoma je Minka še enkrat Aleno opozorila, naj vztraja v
59 XX   |        gledal preko podobice na Aleno. Sam je čutil, kako mu je
60 XX   |     slonel za steklom in gledal Aleno. ~Hitro je kupila listek.
61 XX   |     izhodu in motrila prišlece. Aleno je prevze lo čudovito hrepenenje.
62 XXIII|        odšel. Toda ko je gledal Aleno objokano, ki je s silno
63 XXIII|       hkrati pluli spomini. Nad Aleno je zvenel stavek Brestov,