Chapter

 1 I    |            Ko bi mogel dati človek Aleni svojo pamet! Potem seveda!" ~"
 2 I    |          zate."  Mati je popravila Aleni dolge lase, ki so se razsuli
 3 III  |          stopil neznani mladenič k Aleni, se odkril in poklonil. ~"
 4 III  |        perje kakor mi akademiki." ~Aleni so se pojavile jezne gubice
 5 IV   |           ter ga na prstu prinesel Aleni. ~"Poglej," -- še zavedel
 6 IV   |           sebi: Maškarada! Erna je Aleni iskreno stisnila roko in
 7 IV   |          predpasnike in jih kazala Aleni. ~"Za Miklavža pripravljam,
 8 V    |          na stolu in gledal v lice Aleni, ki se mu je smehljala in
 9 V    |           je smejal sinu in omenil Aleni: ~"Ta bo tič, kaj?" ~Alena
10 V    |           Smrekarica je ovila roko Aleni krog pasu in jo stisnila
11 V    |      Nekoliko ga ima, pa govori!" ~Aleni so se zarezale ostre črte,
12 VI   |         Sicer se poberi k vragu!" ~Aleni je zaplula rdečica v obraz,
13 VII  | Smrekarjevih ga gotovo doživite." ~Aleni je bilo, da bi planila na
14 VII  |          Minka je z očmi namignila Aleni, naj molči. ~Mara je nesla
15 VII  |           tem pripovedovanju se je Aleni vzbujal sum, da je tudi
16 VII  |         smejala, vmes pa razlagala Aleni, kam so posejali ozimino,
17 VII  |         groba in še onkraj groba. ~Aleni je bilo tesno pri srcu in
18 IX   |     razpoloženje, Viktor je znosil Aleni, karkoli je dosegel slaščic
19 X    |            to je drugačna stvar!" ~Aleni so se usule solze vnovič
20 X    |      gospodična!" ~Tako je omenila Aleni Smrekarica, ko je spravljala
21 X    |        pikro in odšla s krožniki. ~Aleni se je za hip dobro zdelo,
22 X    |           in nato spet nadaljeval. Aleni se je zdelo, da jo je ta
23 X    |           ubežal pred njo iz sobe. Aleni je bilo všeč, da ni deček
24 X    |        dobre volje in takisto ona. Aleni se je zdelo, da je bil večer
25 XI   |    zasmejala Mara in stisnila roko Aleni. "Toda prvega vaju povabim
26 XI   |           da mu ne gredo naproti. ~Aleni se je ob prvem Marinem vzkliku,
27 XI   |          dovolite, pri nas?" ~Tudi Aleni je podal roko in ji vprašujoče
28 XIII |          Na zdravje, gospodična!" ~Aleni ni bilo všeč, da jo je Brest
29 XIII |       Prosim!" se je poklonil Ivan Aleni. ~Alena se je ozrla na gospodinjo,
30 XIII |    Smrekarica obrnila na pragu, je Aleni vztrepetalo srce in v hipu
31 XIV  |        Mara mu je ponudila stol ob Aleni. ~"K Alenčici, prelepi kraljici
32 XIV  |          se je dvorljivo priklonil Aleni. ~"Gotovo ste kaj zanimivega
33 XV   |         pod Ernino okno. Nalašč!"  Aleni so žarela lica v mrzlem
34 XV   |            pogledala ob taki sodbi Aleni v oči, kakor bi ji prodirala
35 XV   |        niso nič pisali iz Trsta." ~Aleni je ob tem stavku izpodletel
36 XVI  |         groznega, tako se je zdelo Aleni. Ko je obešal klobuk, je
37 XVI  |         Pri vratih se je pridružil Aleni Brest, ki ji je povedal,
38 XVI  |         slabo izhojeni poti molče. Aleni se je z vso silo nenadoma
39 XVI  |          pismu? O kakšnem pismu?" ~Aleni je odleglo, ko je bila ubita
40 XVII |      Brestova?" ~"Da! Spremi me!" ~Aleni je izginil hipoma ves srd
41 XVII |            na tleh in se približal Aleni, ki ni zaprla vrat za seboj. ~"
42 XVII |     krepkim glasom poklicala sina. Aleni je donelo ime nekam tuje,
43 XVII |           opravičil, obrnjen proti Aleni: ~"Mati nočejo Ivana, ljubijo
44 XVII |           povejte torej gospodični Aleni, da naj nikar ne razmišlja
45 XVIII|       dolgo," je odgovoril Smrekar Aleni v pozdrav. ~"Oprostite,
46 XIX  |  steklenico sladkega terana, in je Aleni sam natočil kozarec, je
47 XX   |          razum. ~"Ko bi pogledal k Aleni," je sililo odkritosrčno
48 XX   |       naglo rezlja Brest in pomaga Aleni. ~"Aha, ali so vas napregli,"
49 XX   |        dvignil ročice in se obesil Aleni za vrat. Smrekar se je začel
50 XX   |       poljubčkom prosil sprave pri Aleni. ~"Ha, to bo gospodarski
51 XX   |           Brest vsak večer pomagat Aleni delati jaslice. ~"Naj bo,
52 XX   |             Smrekarica je posodila Aleni kožušček, vsi so jo spremili
53 XX   |        Marijanica in pripovedovala Aleni z žarečimi očmi, da je on
54 XX   |           Trpotec se je zasukal ob Aleni, kakor bi ga še nikdar ne
55 XXI  |             kako se je tresla roka Aleni. ~"Pogum, Alenčica!" jo
56 XXIII|          da je nepotrebna priča ob Aleni in Ivanu. Ni ljubila Bresta,
57 XXIII|       ljubezen. Zato se je umikala Aleni, in če se ni, jo je mučila
58 XXIII|            se je ponižal, stopil k Aleni, ji poljubil roko in prosil: ~"
59 XXIII|            potem vstal in stopil k Aleni: ~"Dušica, trudna si. Lezi!
60 XXIII|          zvečer se je prismejala k Aleni Mara. Prišla je z vasi,
61 XXIII|      minila dva, minili štirje. ~V Aleni se je ljubezen prelivala