Chapter

 1 I    |      plahta s kolen. Alena se je naglo sklonila in ga odela. ~"
 2 I    |    domislil Zlate racke. Žena je naglo odšla v kuhinjo, on je skrbno
 3 I    |        je počakal žene, ki se je naglo vrnila iz kuhinje. ~"Na,
 4 III  |      čelu. Toda Brest je govoril naglo dalje, da mu ni mogla ugovarjati. ~"
 5 IV   |         toda drugače... ~Uri sta naglo pretekli. Viktor je šel
 6 V    |      pisala naslove, so se vrata naglo in bučno odprla. Vstopil
 7 V    |           zopet nič." ~Štefan je naglo vstal in hodil togotno po
 8 V    |         odšel. ~Tedaj je tiho pa naglo odšla tudi Alena. Niti lahko
 9 VI   |        spiš takole." ~Smrekar je naglo dvignil glavo, zbegan pogledal
10 VII  |     očitala greh, ker ni pisala. Naglo je segla po belem listu,
11 VIII |    zaradi pisma." ~"Dam," je bil naglo pripravljen pismonoša in
12 VIII |          papirjev, je kljub temu naglo uganil, katero pismo je
13 VIII |        hitro gibali beli rokavi. Naglo je potegnil iz kupa oklešček
14 IX   |    pahnil pijanca skozi duri ter naglo zaklenil. ~Slišal je, kako
15 IX   |        je plul v obraz. Hodil je naglo po sobi, pogledal vselej
16 IX   |      rahlo razburila. Zato se je naglo obrnila od okna in segla
17 IX   |      vesela, ure so potekle tako naglo, da so sedli takoj k obedu,
18 X    |       Šele po večerji je vprašal naglo, kakor bi se ne bil prej
19 X    |        okno, ko se je prebudila. Naglo je sedla na postelji, si
20 X    |     Kruhek, kruhek! ~Oba sta oči naglo povesila. Smrekar je prijel
21 X    |      nočeš biti naša? Zato se je naglo obrnila in odšla. ~Popoldne
22 XI   |         kaj vas je prignalo tako naglo nazaj. Vam je bilo dolgčas
23 XI   |           je vprašala Alena tako naglo in razmišljeno, da bi se
24 XII  |      zaropotal koleselj. ~Jok je naglo spravil pismo in zlezel
25 XIII |  primernega izraza. ~Alena se je naglo okrenila in mu pogledala
26 XIII |   zamižal. ~Alena je hodila tako naglo, da jo je Brest komaj dohajal.
27 XIII |      Hvala vam!" ~Nato mu jih je naglo umaknila in zbežala na dvorišče.
28 XIV  |          že podale roke, je Mara naglo pripomnila, kakor bi si
29 XIV  |        je zavila tesno v šal, se naglo obrnila in odšla v sobo. ~
30 XIV  |         v zadregi, ali je vendar naglo odgovorila. ~"Ako ti je
31 XIV  |         konec debate!" ~Alena je naglo prijela za čašo in je bila
32 XV   |        in ga poljubila. ~Nato je naglo odšla na pošto, da odda
33 XV   |        Maro in Minko. Mara se je naglo okrenila in odšla v šolo,
34 XV   |      Maro in Brestom? O, jaz sem naglo uganila!" ~"Poglej, draga
35 XV   |      večer. ~Nato sta učiteljici naglo odšli. ~Daleč pred seboj
36 XVI  |     pismonoša zamahnil z roko in naglo odšel, Jok pa je stal in
37 XVII |        da je zardela, zato se je naglo sklonila k Viktorju, ki
38 XVII |        je takole dobre volje, se naglo izkoplje iz postelje." ~"
39 XVII |        je držal v roki, je hotel naglo odložiti, pa je zgrešil
40 XVII |          vem. Staremu človeku je naglo zadosti. Učiteljica Minka
41 XVIII|         k obedu. ~Učiteljici sta naglo dokosili in razmišljali,
42 XVIII|    zdravil pocepa živina," jo je naglo prekinil nadzornik, "ali
43 XIX  |        storil zate?" je vprašala naglo in odločno. ~"Pri Smrekarju
44 XIX  |        preko šepetajočih ustnic, naglo se je obrnila in odšla,
45 XX   |          legel, zamižal in hotel naglo zaspati. Toda v polsnu so
46 XX   |      odgovora, zakaj oboje so se naglo povesile. Brest je odlagal
47 XX   |       ploskal, ko je videl, kako naglo rezlja Brest in pomaga Aleni. ~"
48 XX   |    zasmejal s Smrekarjem vred, a naglo utihnil, ker je videl, da
49 XXI  | hodničnega platna. ~"Župnik," je naglo pomislila in ni vedela,
50 XXI  |             Minka in Jera sta se naglo razumeli in pomenili, in
51 XXI  |        se obrnil kakor stroj ter naglo odšel. ~Alena je spoznala
52 XXII |     domov. ~Zato so se vsi zaeno naglo dvignili in odšli, kakor
53 XXII |          od opekline. Nato se je naglo sklonil za pismom, odprl
54 XXIII|   pokrepča. Jaz grem!" ~Alena je naglo vstala in umaknila roko,
55 XXIII|          je poljubil obe roki in naglo odšel. ~Ko ga je objel mrzli
56 XXIII|          na Dunaj. Starica se je naglo sklonila v postelji. ~"Križ
57 XXIII|         božji, Janez, zakaj tako naglo?" ~"Moram, mati. Oni zaboj
58 XXIII|           mati! Zbogom!" ~Sin je naglo odšel, starica je pomočila