Chapter

 1 I    |               Očka, sedaj boste še vi hudi! Ah, da sem tako nesrečna!" ~
 2 III  |               ne zamerite -- boste vi pri hiši prav tako pavovo
 3 IV   |  deklamirali po šolah. ~Ali ste se vi posvetili -- to besedo je
 4 IV   |               Mar mi je!" ~"Ste pa vi njemu, kakor se vidi! Vam
 5 V    |           strahoma. ~"Le ostanite, vi ste naša. Morda piševa še
 6 V    |          vmes! To pa rečem: Alena, vi zvedite to stvar od Minke.
 7 VI   |                                    VI.  Nad vas se je obesilo
 8 VI   |          domisli, kaj se to pravi: Vi ste naša! ~
 9 VII  |      Miklavža. ~"Gospodična Minka, vi ste pa zares pridni!" ~"
10 VII  |           bi vam pravila. Govorite vi, da vas razumem. Povejte
11 VII  |           Jok, je trdil, da ste se vi vmešali v neko kupčijo." ~
12 IX   |            to po pravici? -- Torej vi, ki jeste moj kruh, ki bi
13 IX   |        morda stradali leto in dan, vi ste prav taki, kakor vsi
14 IX   |       Taljan." ~"To je krivica. -- Vi ste -- vi ste -." Alena
15 IX   |           je krivica. -- Vi ste -- vi ste -." Alena je težko dihala,
16 IX   |         ste pomagali sleparju tudi vi -- pomagali -- razumete?
17 X    |        predober, prezaupljiv. -- A vi ne poznate sveta, ne poznate
18 XII  |         oba. On bo nekaj zaslužil, vi pošteno prodali!" ~"Pet
19 XIII |        Minka prav, gospod Smrekar, vi tudi prav! In Minke ne boste
20 XIII |           imamo v srcu." ~"Ali ste vi pristaš ženske emancipacije?" ~"
21 XIII |        donel ugovor. ~"Gospodična, vi ste krivični!" ~"Dokažem!"
22 XIII |          sanj. ~"Gospodična Alena, vi niste krivični Smrekarju!" ~
23 XIV  |    nadaljeval. ~"Gospodična Minka, vi se motite! Ni lenoba, ni
24 XIV  |         ste veliko bolj idealni -- vi! Ne zamerite, če govorim
25 XIV  |           jaz sem prepričan, da se vi ne boste dolgo nasičali
26 XV   |          pričela treti orehe. ~"Še vi," je silila Strniška Aleno,
27 XV   |            v tuji hiši!" ~"Povejte vi tistega, ki pravi, da je
28 XVI  |          No, gospod profesor, kako vi sodite o tem večeru in o
29 XVII |             da bo dala luža iskro, vi pa, kakor hočete! Adijo." ~
30 XVII |            Komaj za opravke. Ampak vi pa le pomagajte. Mnogim
31 XVII |           Hvala, gospodična Minka! Vi ste preljubeznivi!" ~Brest
32 XVII |      stavek preplašil. ~"Torej ste vi tudi že slišali očitke zaradi
33 XVII |          in gledal v strop. ~"Tudi vi ste tako abotni?" ~In se
34 XVII |     Strniško in neko brzojavko. In vi ste ji grozili, ker se je
35 XVII |      stopil pred Bresta. ~"Povejte vi tisti svoji punci..." ~Brest
36 XVII |          me je povabil. Pojdite še vi!" ~Alenina roka je še počivala
37 XVIII| resnobnosti sodnika. ~"Gospodična, vi ste toženi!" Nadzornik je
38 XVIII|       mogoče, gospod nadzornik!" ~"Vi ste toženi, da se vtikate
39 XVIII|     pričale o tem. -- Druga točka. Vi nameravate osnovati nekak
40 XVIII|          tega vzrok kolikor toliko vi. Zato bi vas prosil in vam
41 XVIII|            vsaj toliko poštena kot vi, ki ste lažniv ovaduh in
42 XVIII|             Po priče! Tinca!" ~"Če vi tako pošteno učiteljico,
43 XIX  |            Bog plačaj! Saj pravim: Vi vse znate in vse veste.
44 XIX  |           Ne, ne, resnično! Seveda vi nič ne veste, ko tičite
45 XIX  |         veste, kaj mi je rekel? -- Vi pridete sami na zatožno
46 XIX  |          glavo in mu zrla v oko. ~"Vi dvomite," se ji je približal
47 XX   |         razburjenost. "Le čakajte, vi ste vzrok, da sem odretala
48 XX   |       pastirčku nogo. Sedaj morate vi opraviti operacijo pri siromaku." ~"
49 XX   |    prijetno družbo pri delu, kakor vi sedajle, potem laže utegne,
50 XX   |       visela na levo uho. ~"Kaj pa vi tu?" ga je radostno ogovorila. ~"
51 XXI  |        naslonjeni komolec. ~"Kogá? Vi? Vi, da bi tukaj učili?" ~"
52 XXI  |    naslonjeni komolec. ~"Kogá? Vi? Vi, da bi tukaj učili?" ~"Zakaj
53 XXI  |        Takale podlasica, kakor ste vi, pa med naše gumpce? Ali
54 XXI  |            premalo bijem. Boste pa vi kaj opravili, seveda. Iz
55 XXII |       privoščite naj jo, saj imate vi drugo." ~"Drugo, seveda,
56 XXII |           gospod sodnik?" ~"Ali bi vi prisegli na vse to?" ~"Nič
57 XXIII|           Jaz sem prepričan, da se vi ne boste dolgo nasičali