Chapter

 1 I    |           kruha smo jo pripravili, sedaj naj si pomaga sama; kdor
 2 I    |        kvišku!" ~"Nekdaj morda že, sedaj je drugače. Vsi tako pravijo.
 3 I    |          prišle na dobro mesto. In sedaj se jim godi! Če se pa zariješ
 4 I    |           ne menimo o imenu! Mama, sedaj se dogovorimo, ali se grem
 5 I    |          opazka zaradi imena. ~"In sedaj spet to! Ko vendar dobro
 6 I    |      sklonila in ga odela. ~"Očka, sedaj boste še vi hudi! Ah, da
 7 I    |          ni! In čast je rešena! -- Sedaj se, Alena, takoj pripravi
 8 I    |       zvečer se pa tako že vrneva. Sedaj pripravi denar, jaz grem
 9 II   |       momljal sam s seboj. ~"Osem! Sedaj sta že na postaji. -- Če
10 II   |      zgodbo sama.- ~"Torej, Janez, sedaj pa poslušaj! Alena gre takoj
11 II   |         nič ne daš na ime. Jaz pa, sedaj še dvakrat toliko. Smrekar
12 II   |            meni se zdi, da imam še sedaj v obleki ta duh." ~"Mama,
13 III  |            dostojno. Zakaj, ker je sedaj samostojna, je treba tudi
14 III  |               Da, od tam, gospica! Sedaj se vračam na Dunaj, in Smrekarjevi
15 IV   |             Alena je občutila šele sedaj ost, ki je tičala v njegovih
16 V    | zaljubljene reči, pišite po svoje! Sedaj -- po moje!" ~Ko je pisala
17 V    |            je narekoval: Kar se bo sedaj govorilo, je naše in ostane
18 VI   |          mu je prinesla zajtrk. In sedaj se menita o njej. Mati govori
19 VI   |     kakršnega ni v dolini. Pa prav sedaj, ko bi ne bilo treba več
20 VI   |         enkrat krepko poseže, prav sedaj pride mešetar in trdi, da
21 VII  |        svojo, po kateri ji je bilo sedaj pravzaprav žal. ~"Mara,
22 X    |            kvaril stol?" ~Aleno je sedaj ujezil še Viktor. Nalašč
23 XI   |            se je zasmejala Minka. "Sedaj pa moj načrt, Alena! Mara
24 XI   |         Alena, Minka že pridiguje! Sedaj sva izgubljeni! Poslušaj,
25 XII  |          glavo. ~"Torej, Strniška, sedaj naredimo." ~Na mizo je vrgel
26 XIII |         gane, tako gane, da bi bil sedaj najrajši v samoti kje in
27 XIII |          boste vedeli, zakaj se je sedaj ujezila. -" ~"Za stanovsko
28 XIII |       izplačevali -- kajne, saj je sedaj stvar v redu!" ~Ker se je
29 XIII |           mož! Morda mi razodenete sedaj, kar vas teži pri Smrekarjevih." ~
30 XIII |            jeze vprašala: ~"Ali se sedaj še upate ponoviti, da sem
31 XV   |       študenta zaljubila. -- Ampak sedaj vam nalašč še ponagajam.
32 XV   |          prsti na višino, kjer sem sedaj -- ponosna na to, kar sem,
33 XV   |           sebe!" ~Alena se je šele sedaj zavedela trpkega očitka,
34 XV   |            vredna moža. Dovolj! In sedaj ne besedice več o tem, dokler
35 XVI  |          je bila spet mirna sreča. Sedaj ni nikogar! ~Tako je v razvneti
36 XVII |       oglasili Štefanovi koraki. ~"Sedaj moram k Smrekarju, ker me
37 XVIII|          tvoje žito v klasje. Toda sedaj bodi modra žanjica in požanji
38 XVIII|     piškave tepke -- razumeš -- in sedaj govori in ovajaj, če imaš
39 XIX  |          pusta! Za danes je dosti. Sedaj grem obiskat Brestovo mater.
40 XX   |           odretala pastirčku nogo. Sedaj morate vi opraviti operacijo
41 XX   |     primikala stol k mizi. ~"Torej sedaj popravim škodo! Kje je ranjeni
42 XX   |      oblekel. Vidiš, kako je prav! Sedaj bi se ne upal sleči svrhnika
43 XX   |        gostje pri sosednji mizi. ~"Sedaj greva pa še nakupit za božičnico.
44 XXI  |      Izborno si zmagala!" ~"Kajne? Sedaj imam črno na belem, da me
45 XXI  |           bil čuda prijazen." ~"In sedaj ne greš proč, kajne?" ~"
46 XXI  |             Le vesela bodi, zlasti sedaj, ko se plete tista pravda." ~
47 XXI  |           kaj o tebi. Bodi mirna! ~Sedaj pa zbogom. Moram na vlak,
48 XXII |          je prišel semkaj? Nič. In sedaj je bogatin!" ~"Bogatin,
49 XXII |           ki mu je bil na poti, in sedaj še učiteljico, in tako,
50 XXII |    borovnice namesto pred gospoda. Sedaj je pa tak, da ti brez kosila
51 XXII |        možak deva komaj v ris, na, sedaj pa takole! Vse dere za njo
52 XXII |           na vratih, res je." ~"In sedaj govori, ali sem mešetil
53 XXII |           prosila. Tako, Markovec! Sedaj naj le še kdo stegne jezik,
54 XXIII|            tem grenkim kruhom." In sedaj je prišla ta sodba, kakor
55 XXIII|         žalostna resnica. Upam, da sedaj razumete vse, tudi moj beg
56 XXIII|           nogo poteptala. ~"Minka, sedaj sem sama -- in sama pojdem