Chapter

 1 II   |          pravi hlapec, ne bogat gospod. Kakšne roke je imel! Rokavico
 2 III  |        ni Smrekarju nihče rekel gospod. ~"Prosim, ali bi prinesli
 3 III  |      rož. ~"Tako? Torej od tam, gospod doktor!" ~Alena se je obrnila
 4 IV   |   mišice. ~"Prosim, kaj želite, gospod Smrekar?" ~"Sem mislil,
 5 V    |  poskusila zagovarjati Minko. ~"Gospod Smrekar, saj ni mislila..." ~"
 6 VI   |        Viktorja. ~"Dobro jutro, gospod Smrekar." ~Ni je pogledal
 7 IX   |        stal pri oknu. ~"Prosim, gospod Smrekar!" ~Ta se je ozrl
 8 IX   |           Ne, tega ne podpišem! Gospod Smrekar, jaz nič ne vem
 9 IX   |       samo nas pasi in redi!" ~"Gospod Smrekar!" ~Alena je kriknila,
10 IX   | poskrbel, da se je ne boste!" ~"Gospod Smrekar," je ponovila Alena, "
11 XI   |     priklonil. ~"Čeden študent, gospod Brest! Hitro ste dovršili
12 XIII |        je zdravje!" ~"Čestitam, gospod Smrekar! Tako življenje
13 XIII |        temu ne boste oporekali, gospod Smrekar, da je dandanes
14 XIII |          Še predobro; predobro, gospod Brest!" ~"Ugovarjam!"  Ivan
15 XIII |         ga usmili! Ali ni tako, gospod Smrekar?" ~Štefan si je
16 XIII |    Alena je vneto odgovorila: ~"Gospod Smrekar, ko bi vas postavil
17 XIII |         Alenino razburjenost. ~"Gospod Ivan, naša gospodična,"
18 XIII |        desnico. ~"Pripovedujte, gospod Smrekar!" ~"Stvar je tale.
19 XIII |         imela prav, Minka prav, gospod Smrekar, vi tudi prav! In
20 XIII |            Pojdite, gospodična! Gospod Brest vas gotovo rad spremi!" ~"
21 XIII |        Kajne, kako sem otročja, gospod Brest?" ~"Zakaj otročja?
22 XIII |        teža odvalila od srca. ~"Gospod Brest, laže mi je. Morda
23 XIV  |     malomarno. ~"Nič posebnega, gospod profesor!" ~"Pač," se je
24 XIV  |     dajta!" je prosila Alena. ~"Gospod Brest je vendar kavalir
25 XIV  |        predlagala: ~"Naj gre še gospod Brest. Vsi pojdimo!" ~"Prehladno
26 XIV  | socialna krivica!" ~"To je res, gospod Brest! Zakaj se nas mora
27 XV   |       da bi se prav to. Toda ta gospod bo vse dognal! Strpensko
28 XVI  |         je tako grozno mučilo. "Gospod Brest, ali ste mar jezni,
29 XVI  |        Smrekar je pričel. ~"No, gospod profesor, kako vi sodite
30 XVI  |       ženska." ~"To je resnica, gospod Smrekar, da ste darovali
31 XVII |      take še nismo imeli. Rajni gospod Jakob so bili na ta način;
32 XVII |         vere v Minkino pomoč. ~"Gospod Brest, to je moja socialna
33 XVII |      presekal. ~"Ali ni smešno, gospod Brest, da vam moram vselej
34 XVII |         nadaljeval: ~"Dovolite, gospod Smrekar, nekaj bi vas vprašal." ~"
35 XVII |        dostojno: ~"Ne zamerite, gospod Smrekar, še nekar bi rad
36 XVII |      Brest je planil s stola. ~"Gospod Smrekar, to vam prepovem!" ~
37 XVII |             Hvala lepa za trud, gospod Brest. Verujte mi, da je
38 XVIII|    prijazno povedala, kdo je ta gospod, nato jih opozorila, naj
39 XVIII|         Na svetu je vse mogoče, gospod nadzornik!" ~"Vi ste toženi,
40 XVIII|      nazadnjaštva." ~"Dovolite, gospod nadzornik, da tako očitanje
41 XVIII| ljudstvu." ~"Hvala za čestitko, gospod nadzornik. Jo odklanjam,
42 XX   |         na žagi. ~"Dober večer, gospod Smrekar!" ~"Vendar spet
43 XX   |        zagledal to delavnico. ~"Gospod Brest bi moral vsak večer
44 XX   |    vsemu." ~"Dobro, le pridite, gospod Brest, v dnino." ~"Ko bi
45 XXI  | govoriti z gospodom župnikom?" ~Gospod Boštjan jo je pomeril od
46 XXI  |       usnjem. ~"Torej kaj bo?" ~Gospod Boštjan je poveznil kučmo
47 XXI  |        jo je prekinil župnik. ~"Gospod župnik, ali res mislite
48 XXI  |      učili?" ~"Zakaj se čudite, gospod župnik?" ~"Hahaha," se je
49 XXI  |         Hahaha," se je zasmejal gospod, prijel za kučmo in udaril
50 XXI  |        reč!" ~"Ne eno ne drugo, gospod župnik. Ljubezen bo to naredila." ~"
51 XXI  | preselite v palačo. Poglejte!" ~Gospod Boštjan je stopil k oknu
52 XXI  |      presneta reč," je godrnjal gospod kakor sam s seboj. ~"Še
53 XXI  |        uro potem sta spremljala gospod Boštjan in Jera Minko skoz
54 XXII |    stroške? Dosti neumen je bil gospod Boštjan, da se je ukvarjal
55 XXII |       Ali sem potemtakem falot, gospod sodnik?" ~"Ali bi vi prisegli