Chapter

 1 I    |       pa prijela očetovo staro glavo med dlani in ga še enkrat
 2 I    |        kar tako mi je prišlo v glavo, ko sem ga slišala!" ~"Ah,
 3 II   |     Tako je sklenil in upognil glavo na prsi in zadremal. ~Nad
 4 II   |      se sredi sobe postavil na glavo." ~"Pomisli, Janez, med
 5 II   |      pri mizi, se postavlja na glavo!" ~"Alena, hudo delo bo!" ~"
 6 III  |       položil desnico na njeno glavo, kakor za blagoslov. - ~"
 7 III  |        oči ni okrenila, kaj le glavo, dasi jo je mladenič pozorno
 8 VI   |       sebe izpustila svinčnik; glavo je uprl na komolec, številke
 9 VI   |      je položila roko na vročo glavo. ~"Štefan, ko bi malo kave,
10 VI   |       Smrekar je naglo dvignil glavo, zbegan pogledal svečnik,
11 VI   |  dahnilo hladno jutro v trudno glavo, je iztegnil mišičaste roke,
12 VI   |        v misli, da je sklonila glavo in zatisnila oči, kakor
13 VII  |      prijela z obema rokama za glavo, ji pogledala v oči in rekla: ~"
14 VII  |   Alena je potegnila odejo čez glavo. ~
15 VIII |        tako ležal z rokami pod glavo. Včasih je zaklopil oči,
16 VIII |         je modroval s povešeno glavo. "Če bi se pehal za dobro
17 VIII |        gabilo. Niže je sklonil glavo, ki mu je prikinknila ob
18 VIII |     plašna potegnila odejo čez glavo. ~
19 IX   |    mimo mize, dasi ni krenil z glavo. Polagoma se mu je zazdelo,
20 IX   | pomislila, kako se je skrila z glavo pod odejo, ko je zagrčalo,
21 X    |   najbolje," je dvignila Alena glavo in se ozrla vsa objokana
22 XI   |        in zakrožila z njim nad glavo. ~Popotnik je snel vnovič
23 XII  |     ogledal po hiši in okrenil glavo proti oknu, da je videl
24 XII  |     oči in ji je stopila kri v glavo. ~"Torej, Strniška, sedaj
25 XIII |    Smrekar!" ~Alena je obrnila glavo proti steni, jo podprla
26 XIII |     ustnic. ~Alena je dvignila glavo, nagubala čelo in se nagnila
27 XIII |     Jaz že spim." ~Zaobrnil je glavo, si pritegnil odejo okrog
28 XIII |      oči so ji sršeli plameni, glavo je dvignila in roke so se
29 XV   |       na cesto, potem dvignila glavo in se ozrla proč od prijateljice
30 XV   |     vprašala Alena in sklonila glavo ter pogledala prijateljico. ~"
31 XVI  |     mizi roke, naslonila nanje glavo in začela jokati. Solze
32 XVI  |    umirile. Trudna je dvignila glavo in se ogledala po sobi.
33 XVI  |       njej, ji položil roko na glavo ter jo vprašal: Zakaj solze,
34 XVI  |       polile solze. Nagnila je glavo proti Brestu. On se je zmedel,
35 XVI  |     zlatih zvezd, in sklonjeno glavo proti svojim prsim. Ni imel,
36 XVII |       prsi se je utrgal vzdih, glavo je naslonila na mrzlo steklo
37 XVII |  nesrečna!" ~Alena je stisnila glavo v dlan, v senceh je čutila
38 XVII |        je potegnila kapuco čez glavo in gledala predse na grudavo
39 XVII |      se zasmejal, da je nagnil glavo nazaj in gledal v strop. ~"
40 XVII |     bučno smejati, nagnil spet glavo nazaj in gledal hohotajoč
41 XIX  |        da si ohladi razbeljeno glavo. Ves ta stari red v okolici,
42 XIX  |     zmeni!" ~Alena je povesila glavo, da ni vedel Brest, ali
43 XIX  |     kruhu." ~Alena je dvignila glavo in mu zrla v oko. ~"Vi dvomite,"
44 XX   |    sobi, zamišljen, s povešeno glavo. ~"Neumnost sem napravil,"
45 XX   |         da je starica kimala z glavo, ko je odhajal spet v podstrešno
46 XX   |     živo, da je hipoma dvignil glavo in se ozrl. Zdelo se mu
47 XX   |    namuznil, Alena je sklonila glavo niže, kakor bi ne videla
48 XX   |      tu in tam neljuba misel v glavo. ~Ali mimogrede jo je premagala,
49 XXI  |      počasi okrenil in dvignil glavo, da je videl skoz naočnike,
50 XXI  |        kučmo in si jo dejal na glavo ter se razhudil: ~"Kaj mislite,
51 XXIII|       drgeta po vsem telesu. V glavo mu je silila vročica, po
52 XXIII|      zgrudila na stol, nagnila glavo na mizo in začela ihteti... ~
53 XXIII|        ji je močila razbeljeno glavo. ~"Kje sem?" je vprašala