Chapter

1001 XIII |            je tresel tudi njemu. ~"In kaj naj storim?" ~"Vaša
1002 XIII |       omadeževana -- torej molčite in se ne menite za to." ~Alena
1003 XIII |       Morda sem se resnično preveč in po nepotrebnem razvnemala.
1004 XIII |           jih pritisnil k ustnicam in jih poljubil. ~"Hvala vam!" ~
1005 XIII |           mu jih je naglo umaknila in zbežala na dvorišče. Brest
1006 XIII |           so se zaprla vežna vrata in je zacvilila ključavnica.
1007 XIII |          je zacvilila ključavnica. In še se ni ganil z mesta.
1008 XIV  |          nedeljo je povabila Minko in Aleno na punč. Ko sta obe
1009 XIV  |          obe drage volje obljubili in so si že podale roke, je
1010 XIV  |            Saj je revež. Doma tiči in študira; kaj mu more postreči
1011 XIV  |            mati, ko je vsa nevedna in nebogljena." ~"Odloči sama!
1012 XIV  |            je pa obstala pred šolo in zrla za Aleno, ki je pela
1013 XIV  |            v šal, se naglo obrnila in odšla v sobo. ~Dolgo se
1014 XIV  |             pokadila dokaj cigaret in še vedno ji je zvenela na
1015 XIV  |           prošnja: le povabi ga -- in njena trubadurska pesem. ~"
1016 XIV  | trubadurska pesem. ~"Nekaj snujeta in kujeta ta dva," je po dolgem
1017 XIV  |        razmišljanju razsodila Mara in vrgla ogorek cigarete v
1018 XIV  |         sram, ko bi stopil prednjo in bi ne mogla zakriti rdečice.
1019 XIV  |          se ji je zahotelo po njem in vsa vesela je bila, če je
1020 XIV  |     oblakov, ki se poleti kopičijo in dvigajo kakor gorovja. Z
1021 XIV  |           kopreno, ki se ni ganila in je tiho visela do vrhov
1022 XIV  |           zavešeno nebo, vse mrtvo in trudno. Kljub brezvetrju
1023 XIV  |      odpadali redki listi z drevja in se v vrtincih sukljali na
1024 XIV  |        trdili, da že diši po snegu in so prerokovali hudo zimo. ~"
1025 XIV  |              sta se začudili Alena in Minka, ko sta hkrati vstopili. ~"
1026 XIV  |       sibirski puščavi. Sedita!" ~"In zakurila je! Poglej, Minka!" ~
1027 XIV  |            Alena je stopila k peči in si grela roke. ~"Da bi zmrzovale,
1028 XIV  |           iz omare steklenico vina in nalila v kozarce. ~"Oho,"
1029 XIV  |     zadonele čaše. Mara je nagnila in izpraznila. ~"Eks, dekleta!" ~
1030 XIV  |              Eks, dekleta!" ~Minka in Alena sta se obotavljali. ~"
1031 XIV  |   zapečatile bratovščino s poljubi in sedle okrog mize. ~"Ali
1032 XIV  |            pa navihanski zasmejala in jo pogledala izza cigarete. ~"
1033 XIV  |        potem glasno velela "noter" in mu šla do vrat naproti. ~
1034 XIV  |         ljubezniv, ter pozdravljal in se kretal kakor v salonu. ~"
1035 XIV  |           zmedena zaradi vprašanja in je odgovorila malomarno. ~"
1036 XIV  |            v lice. ~"Da, taki ste! In to je poguba za nas: lenoba
1037 XIV  |           je poguba za nas: lenoba in egoizem!" ~Brest se ni razburjal.
1038 XIV  |         kruh, to prvo, potem narod in domovina!" ~"Ali ni trdil
1039 XIV  |         kvišku, potem je hitro mir in konec delovanja." ~"So taki,
1040 XIV  |            taki, žal, toda ne vsi! In to grdo življenje nam mora
1041 XIV  |          strop, vtaknil roke v žep in pomilovalno bolj vzdihnil
1042 XIV  |           sem. Komaj atom, prašek! In vendar trdim, da sem trohico
1043 XIV  |         sem trohico le že storila. In kaj imam zato? Poglejte,
1044 XIV  |          Poglejte, ponošeno krilo! In sem ga vesela in ponosna
1045 XIV  |            krilo! In sem ga vesela in ponosna nanj!" ~Minka se
1046 XIV  |        razgrevala čezdalje bolj. ~"In če domovina pridnemu delavcu
1047 XIV  |            nosijo razcefrane hlače in stradajo, da se jim dela
1048 XIV  |          vse drugo ovsenjak! Živio in konec debate!" ~Alena je
1049 XIV  |           je naglo prijela za čašo in je bila vesela, da je Mara
1050 XIV  |      disharmonije! Pozdravljam vas in vas občudujem!" je dvignil
1051 XIV  |        proti Minki. ~Vsi so trčili in začeli govoriti o vsakdanjostih.
1052 XIV  |      nalogo iz klasične filologije in rabil, kar se je dalo, grških
1053 XIV  |             kar se je dalo, grških in latinskih izrazov. ~Ko je
1054 XIV  |          Minka je bila malobesedna in je kar največ stregla in
1055 XIV  |           in je kar največ stregla in pomagala Mari. Brest in
1056 XIV  |            in pomagala Mari. Brest in Alena sta često započela
1057 XIV  |         peti; Brest se je razmajal in bil naraven ter zato bolj
1058 XIV  |       naraven ter zato bolj iskren in ljubezniv. ~Ko so se dokaj
1059 XIV  |            Brest je vendar kavalir in te ne pusti same sredi ceste
1060 XIV  |          ne pusti same sredi ceste in v temi." ~Mara je rahlo
1061 XIV  |              Minki to ni bilo všeč in je predlagala: ~"Naj gre
1062 XIV  |            je! Gotovo se prehladim in jutri bom hripava. Oprosti,
1063 XIV  |            odšla izpred šole, Mara in Minka sta se poslovili od
1064 XIV  |         sta se poslovili od Bresta in zaprli vrata.  "Kaj siliš
1065 XIV  |          trenutek postal pred šolo in se ni mogel takoj odločiti,
1066 XIV  |        vasjo. ~Brest se je odločil in se podvizal za Aleno. ~"
1067 XIV  |           žal, da je zapeljano." ~"In vendar stori mnogo dobrega." ~"
1068 XIV  |      poklic žene, to je javnost -- in javnost sodi možu." ~"In
1069 XIV  |           in javnost sodi možu." ~"In zakaj zahteva javnost od
1070 XIV  |            Molče sta stopala dalje in prišla do Smrekarjevega
1071 XIV  |        krepko jo je stisnil Brest, in vsa se je vznemirila. ~
1072 XV   |           oblila, ko je iz kratkih in okornih stavkov gledala
1073 XV   |        zrle očetove oči, hrepeneče in rosne, take so se ji zdele
1074 XV   |       odpisala, prosila oproščenja in zatrjevala, da ima dosti
1075 XV   |     zatrjevala, da ima dosti posla in naj jih nikar ne skrbi.
1076 XV   |          prst, tisti, ki je štedil in pritrgoval, da je hranil
1077 XV   |           pritrgoval, da je hranil in odgajal otroka. ~Alena je
1078 XV   |         Alena je opazovala ta prst in razumela očitek. V srcu
1079 XV   |        zabolelo. Segla je po pismu in ga poljubila. ~Nato je naglo
1080 XV   |           dotipal njeno gorko roko in se bo razveselil. ~"Gospodična,
1081 XV   |              Alena je bila zbegana in ni prenesla poštaričinega
1082 XV   |   pomežiknila, da je Alena zardela in se silno razveselila dveh
1083 XV   |            Srce se ji je razburilo in jeza jo je trla. ~"Zavist,
1084 XV   |        Pred šolo je zagledala Maro in Minko. Mara se je naglo
1085 XV   |          Mara se je naglo okrenila in odšla v šolo, Minka pa se
1086 XV   |          je Mara hladno odzdravila in se umaknila. ~"Kam greš,
1087 XV   |        Oklenila je roko krog njene in jo tesno stisnila k sebi. "
1088 XV   |         Grem," je odgovorila Alena in se stisnila k Minki kakor
1089 XV   |          Ko sta že prišli skoz vas in se je za Plankarjem cesta
1090 XV   |       odgovorila takoj na pisma -- in zato je prišlo danes tako
1091 XV   |         prišlo danes tako žalostno in skrbi polno pismo od mame,
1092 XV   |        karajoče je pogledala Aleno in spet sta nekaj trenutkov
1093 XV   |              je spregovorila Minka in bridek vzdih je bil v tej
1094 XV   |           tej besedi. "Ti si otrok in ne veš, kaj imaš, ko imaš
1095 XV   |        mamo. Da bi jo jaz še imela in bi jo samo enkrat še mogla
1096 XV   |        Bresta? Zakaj zaradi njega? In kdo?" ~"Erna, Smrekarica,
1097 XV   |            z nogo ob trdo cesto. ~"In če zapraviš svoj mir?" ~"
1098 XV   |           za igračo tvoje srce ni. In če stokrat tajiš, utajila
1099 XV   |         boš, da si že vznemirjena, in vznemirjen je tudi on. ~
1100 XV   |          igrala z resami ogrinjače in nejevolja ji je sijala z
1101 XV   |        cesto, potem dvignila glavo in se ozrla proč od prijateljice
1102 XV   |              je ponovila še enkrat in glas ji je bil nenavadno
1103 XV   |            je izmaknila Minki roko in je odločno stopila na drugo
1104 XV   |        prepovem, dasi te spoštujem in te imam rada!" ~Minka je
1105 XV   |          je šla za njo preko ceste in jo prijela vnovič za roko.
1106 XV   |         roko. Alena ji je dovolila in gledala v gozd, ki je molíl
1107 XV   |             je pričela Minka mehko in iskreno. "Poslušaj odkritosrčno
1108 XV   |          užaljena, ko vidi tebe -- in vidi njega? Ali ni to nujno?" ~"
1109 XV   |          ni bilo kar tako med Maro in Brestom? O, jaz sem naglo
1110 XV   |          Zakaj?" je vprašala Alena in sklonila glavo ter pogledala
1111 XV   |       Torej si nesrečno ljubila -- in odtod tvoj socializem!" ~"
1112 XV   |            je izpustila njeno roko in se ustavila sredi ceste.
1113 XV   |          kakršno sem doživela jaz, in če jo doživiš, ti želim
1114 XV   |     izgovorila. Planila je k Minki in jo prijela za roko ter jecljala: ~"
1115 XV   |         Minka je držala njeno roko in govorila, kakor da ne bi
1116 XV   |            si vredna moža. Dovolj! In sedaj ne besedice več o
1117 XV   |            nadaljevali pot ob levi in ob desni strani ceste -
1118 XV   |         hlodi, so ju srečavali, tu in tam je prifrčala izpod sivega
1119 XV   |       cvetni listič, bela snežinka in izginila na rjavem travniku. ~
1120 XV   |      pásice je planil zvesti čuvaj in ju oblajal. ~Alena se je
1121 XV   |        Alena se je prestrašila psa in se stisnila k Minki. ~"Ali
1122 XV   |          Vdova je stala zamišljena in žalostna pri oknu. ~"Dober
1123 XV   |            Minka je stopila k njej in ji ponudila roko. Ko je
1124 XV   |      žalostite! Gozd je dozorel -- in Smrekar vam je tudi dokaj
1125 XV   |        vzela iz miznice hleb kruha in nož, segla na polico po
1126 XV   |          na polico po pehar orehov in jima ponudila. ~"Prigriznita!"
1127 XV   |            si je urezala kos kruha in pričela treti orehe. ~"Še
1128 XV   |        tako domača v kmetiški hiši in se je obotavljala. ~"Gospodična,
1129 XV   |             je ponavljala Strniška in gledala skoz okno težke
1130 XV   |         katerega je hotela streti, in se zakotalil po tleh. ~"
1131 XV   |        jezi, tako jezi, da zbolim, in prav je, da ste prišli.
1132 XV   |           gosposki človek iz Trsta in se jezil, zakaj da sem že
1133 XV   |       pisali. Tedaj se je pa veril in trdil, da so pisali. Poglejte,
1134 XV   |            da so pisali. Poglejte, in jaz nisem ničesar dobila!" ~"
1135 XV   |    potrkala s koščeno roko ob mizo in zopet gledala na rjavo poseko
1136 XV   |           Tedaj so se odprla vrata in je vstopil Jok. ~Ko ga je
1137 XV   |        uprla bojevito roke ob boke in mu obrnila hrbet. ~Jok je
1138 XV   |      pogledal po družbi, se odkril in sedel k peči. ~"Tako prebito
1139 XV   |            zanohtalo, ko sem meril in prešteval te hlode!" ~"Kakor
1140 XV   |            Mar ni pošteno kupljeno in pošteno plačano? In kdo
1141 XV   |       kupljeno in pošteno plačano? In kdo je pritiskal in privijal
1142 XV   |       plačano? In kdo je pritiskal in privijal Smrekarja na vašo
1143 XV   |           na vašo plat, če ne jaz. In za plačilo imam tole! Vsak
1144 XV   |           Da si me pustil pri miru in nisi stopil nikoli čez moj
1145 XV   |           šele od okna proti njemu in stopila korak po sobi. ~"
1146 XV   |           naj govori! Saj tudi bo, in bo poiskala neko pismo in
1147 XV   |          in bo poiskala neko pismo in tiste sleparske prste, ki
1148 XV   |            bližal Strniški, grozeč in stiskajoč pesti. Minka je
1149 XV   |          Minka je vstala izza mize in se vstopila predenj. ~"Nikar
1150 XV   |          Ni treba, da žalite gospo in kričite v tuji hiši!" ~"
1151 XV   |            iz Trsta pri meni danes in so mi povedali. -- Ven,
1152 XV   |        Strniška mu je odprla vrata in mu kazala s tresočim se
1153 XV   |        kakor bi mu zadrgnilo vrat, in je potepeno zapustil sobo.
1154 XV   |           Grdoba!" je še zamrmrala in mu s pestjo požugala v vežo. ~"
1155 XV   |    Strniško, ki je kipela od jeze, in jo povabila na Miklavžev
1156 XVI  |           preko dvorišča pismonoša in Jok. Pismonoša je bil bled
1157 XVI  |         Jok. Pismonoša je bil bled in potrt; čepico je nesel v
1158 XVI  |             čepico je nesel v roki in segal z desnico razburjen
1159 XVI  |            kvišku tri prste, žugal in šepetaje sikal na uho spremljevalcu.
1160 XVI  |           je govoril bolj z rokami in obrazom nego z besedo. Ko
1161 XVI  |          pismonoša zamahnil z roko in naglo odšel, Jok pa je stal
1162 XVI  |        naglo odšel, Jok pa je stal in držal klobuk za okrajce,
1163 XVI  |               Nato je sedel k mizi in si zadovoljno podrgnil roko
1164 XVI  |           je sklanjala nad krožnik in jedla posili. V ušesih ji
1165 XVI  |       moral zagledati v njih strah in prošnjo: Ne izdaj me! Ne
1166 XVI  |           me! Ne vleci me v blato! In zaeno ji je na čelu ležal
1167 XVI  |           ni zmenil ne za očitanje in ne za prošnjo. Kakor bi
1168 XVI  |             je govoril sam s seboj in se smejal ter ponavljal: "
1169 XVI  |            ni čakala konca večerje in ni spremila Viktorja v spalnico.
1170 XVI  |             H gospe se je sklonila in ji tiho pošepetala na uho,
1171 XVI  |        roke, naslonila nanje glavo in začela jokati. Solze so
1172 XVI  |           Trudna je dvignila glavo in se ogledala po sobi. Po
1173 XVI  |     Alenčica? Na vrata se je ozrla in uho je prisluhnilo, ali
1174 XVI  |        Slišala je vnovič glas Erne in jo videla, kako ji pomežikuje
1175 XVI  |          povedala resnico v oči -- in potem to pismo -- in Smrekarjev
1176 XVI  |               in potem to pismo -- in Smrekarjev krohot. ~"Zavist
1177 XVI  |        Smrekarjev krohot. ~"Zavist in zloba! Ni ga, da bi mu segla
1178 XVI  |            kamor jo je poljubil -- in še tega so mi nevoščljivi --
1179 XVI  |          tega so mi nevoščljivi -- in še od njega bi me odgrizli,
1180 XVI  |           v misel, da bi mu pisala in vse razodela in zatožila
1181 XVI  |          mu pisala in vse razodela in zatožila tovarišice in povedala,
1182 XVI  |    razodela in zatožila tovarišice in povedala, kako trpi zaradi
1183 XVI  |           se je popolnoma pomirila in si očitala, kako je preprosta
1184 XVI  |         očitala, kako je preprosta in otročja, da se tako razburja
1185 XVI  |       otročja, da se tako razburja in tako plaši ob praznem strahu.
1186 XVI  |          razblinile vse te slutnje in bi izginili strahovi. Želela
1187 XVI  |         morda je pa zvedel tudi on in se nalašč ogiblje Smrekarjeve
1188 XVI  |           z njo, ki mu je zaupala, in bi ob slučajni pravdi celo
1189 XVI  |         zaradi katerega jo zbadajo in se ji umikajo. ~Ob takih
1190 XVI  |             da ji je shujšalo lice in je bledela, kakor da bi
1191 XVI  |         vrnila resnično pokrepčana in Smrekarica ji je z veseljem
1192 XVI  |       prihitela k očetu, k materi, in kakor skoz nevihto je zasvetilo
1193 XVI  |           zasvetilo nenadoma sonce in v srcu je bila spet mirna
1194 XVI  |            je, da bi videla Bresta in se prepričala, je li njena
1195 XVI  |       pasli. Vesela bo, razigrana, in šalila se bo z Brestom,
1196 XVI  |         pokaže, kako je samostojna in kako je jeziki nič ne brigajo. ~
1197 XVI  |          vse fare. Prišel je župan in občinski svetovalci, prišla
1198 XVI  |      svetovalci, prišla sta župnik in kaplan in seveda vsa inteligenca,
1199 XVI  |        prišla sta župnik in kaplan in seveda vsa inteligenca,
1200 XVI  |        šolski sobi. Z njimi očetje in matere. ~V sobi je medlo
1201 XVI  |            je angel, za njim drugi in tretji -- nato Miklavž -
1202 XVI  |           tretji -- nato Miklavž - in za vrati so obstali parkeljni,
1203 XVI  |         prevzelo radostno očaranje in po sobi je zaplul vzdih
1204 XVI  |           je pohvalil, blagoslovil in jim povedal, da so angeli
1205 XVI  |        sobi. Spet je zapel zvonček in Miklavž je izginil: verige
1206 XVI  |       odprla vrata v sosednjo sobo in vedla vanjo šolarje. Veseli
1207 XVI  |         otroci so hiteli po klopeh in iskali listkov, kjer je
1208 XVI  |             Kaj Smrekar, kaj župan in župnik -- nocoj jih ni videl
1209 XVI  |       zahvaljevale s solznimi očmi in ji stiskale roke, vse se
1210 XVI  |         vse se je gnetlo krog nje. In ko so se že poslavljali,
1211 XVI  |        vrsti so se ji zahvaljevali in ji čestitali. Minka se jim
1212 XVI  |          je mrzloto praznih besedi in se je grela edinole v blesku
1213 XVI  |           Minka," jo je nagovorila in jo prijela za roko. Glas
1214 XVI  |            Minka, jaz te spoštujem in te občudujem! Blagor tebi!" ~
1215 XVI  |             Dvignila je njeno roko in jo hitro pritisnila na ustnice,
1216 XVI  |        moja sreča, moje plačilo -- in klic: Naprej! -- Hvala ti
1217 XVI  |            po ozki gazi tik Bresta in srce ji je močno utripalo. ~"
1218 XVI  |     zategnjenim poudarkom vprašala in hitro dostavila, kakor bi
1219 XVI  |        vprašate? Pot je bila slaba in silno pridno sem študiral
1220 XVI  |           roko, jo ovil krog svoje in čutil, kako trepeta. Ko
1221 XVI  |       razsvetljen od zlatih zvezd, in sklonjeno glavo proti svojim
1222 XVI  |       vratu. ~Alena je vztrepetala in mu umaknila roko. Nihče
1223 XVI  |           ji je Brest stisnil roko in rekel: ~"Oprostite in ne
1224 XVI  |         roko in rekel: ~"Oprostite in ne bojte se! Čemu strah,
1225 XVI  |            sila malobesedni. Brest in Alena sta bila še tako pod
1226 XVI  |        kako vi sodite o tem večeru in o Minki?" ~"Da je Minka
1227 XVI  |           sta pritrdili Smrekarica in Alena. ~"Torej ste res tako
1228 XVI  |         kratkovidni kakor bajtarji in berači, ki jokajo, če dobe
1229 XVI  |            Saj nima drugega posla! In vsi tiščite vanjo in se
1230 XVI  |        posla! In vsi tiščite vanjo in se ji zahvaljujete in jo
1231 XVI  |        vanjo in se ji zahvaljujete in jo slavite! To je demagoštvo,
1232 XVI  |      darovali drugi; toda vse delo in ves večer je njena zasluga!" ~"
1233 XVI  |          ona se bo košatila v njej in gledala skoz okno! Saj se
1234 XVI  |        tudi, da snuje neko društvo in s kaplanom stikata glave
1235 XVI  |            je jezno udaril po mizi in izpil v dušku kozarec črnine. ~
1236 XVI  |   ugovarjati, pa je Brest previdno in posredovalno zvodil govor
1237 XVI  |          namršil, da bi bil divjal in vsakega surovo razžalil,
1238 XVI  |         pri kateri se je ustavljal in po malem izpival, kakor
1239 XVI  |             pa vselej odložil pero in hodil vnovič gor in dol.
1240 XVI  |           pero in hodil vnovič gor in dol. Ko je izpraznil zadnjo
1241 XVI  |         prijel za pero, ga pomočil in zamrmral: ~"Ne boš mi nagajala
1242 XVI  |            ne!" ~Tedaj je zastavil in začel pisati: ~Slavni okrajni
1243 XVII |            je po cele ure v sobici in zrla ob zaprti knjigi v
1244 XVII |            na drevesih lačne vrane in se krakaje preletavale krog
1245 XVII |        obrazi mešetarja, Smrekarja in jezna, žugajoča roka Strniškina.
1246 XVII |          sodnikov, ki se ji čudijo in se spogledujejo s tehtnimi
1247 XVII |          naslonila na mrzlo steklo in po licih so pritekle solze,
1248 XVII |           joka, stisnjene iz srca. In vselej takrat se je razblinil
1249 XVII |            prednjo je stopil Brest in ji stiskal roko ter govoril:
1250 XVII |           mirno vest. ~Spomin nanj in na te njegove besede ji
1251 XVII |      dokler se niso zmedle vrstice in ni sredi stavka prenehala
1252 XVII |          ter si bosta pomežiknili, in Erna bo zapela z visokim
1253 XVII |           glasom: "A -- seveda" -- in obe se bosta zasmejali. ~
1254 XVII |            toda bolj kot pred Maro in Erno, pred Brestom. ~"Kaj
1255 XVII |             izzivala -- ha-ha-ha! ~In kako se je prej nosila!
1256 XVII |           opravka s sneženimi vali in pusti, jo je tu in tam vzdramil
1257 XVII |            vali in pusti, jo je tu in tam vzdramil in spravil
1258 XVII |           jo je tu in tam vzdramil in spravil v dobro voljo. Sicer
1259 XVII |          hrepenela je po Brestu -- in se ga bala in ga zaničevala,
1260 XVII |            Brestu -- in se ga bala in ga zaničevala, vse hkrati. ~
1261 XVII |            je pela svojo pesem noč in dan, Strniškini gozdovi
1262 XVII |            rastli. Štefan je pisal in računal, pri mizi se šalil,
1263 XVII |         poredno zamižal na eno oko in ošinil z drugim Aleno. ~"
1264 XVII |          pikro zavrnila gospodarja in segla po časniku, ki je
1265 XVII |          se z vsako besedico ujame in izda, jezila se je na ves
1266 XVII |           jezila se je na ves svet in na fraze in na laži, ki
1267 XVII |            na ves svet in na fraze in na laži, ki so edini potni
1268 XVII |        potni list človeka, da more in sme v takšno družbo. Zato
1269 XVII |             porajal se ji je odpor in trma in v tej je sklenila,
1270 XVII |     porajal se ji je odpor in trma in v tej je sklenila, da gre
1271 XVII |          sklenila, da gre do Minke in se ji čisto izpove, jo nahujska
1272 XVII |           nahujska zoper Smrekarja in še zoper predrznega Bresta. ~
1273 XVII |        šoli si je ogrnila pelerino in se napotila k Minki. Ker
1274 XVII |         potegnila kapuco čez glavo in gledala predse na grudavo
1275 XVII |           ji je naredil prostor -- in ko je šla Alena tik njega,
1276 XVII |          kaj?" ~Alena je vzdrhtela in se tesneje zavila v pelerino. ~"
1277 XVII |          pravda?" je rekla pogumno in otresala s kapuce sneg,
1278 XVII |            jo postavil nazaj v gaz in odšel. ~Alena je bila kakor
1279 XVII |         naprej, toda ni čutila nog in ni opazila, da ji je zdrknila
1280 XVII |            zdrknila kapuca z glave in so snežinke obelile njene
1281 XVII |          Kam, Alenčica?" ~"K tebi. In ti?" ~"K Brestovi materi.
1282 XVII |           jasno, zakaj ga ni bilo, in z glasom, ki je trepetal
1283 XVII |       dvignila starica trudne roke in se ozrla proti vratom. Ko
1284 XVII |          Minko, ki je snela kapuco in stresla sneg z nje, se je
1285 XVII |        Izpustila je molek na odejo in iztegnila roko proti učiteljici. ~"
1286 XVII |        Minka je stopila k postelji in prijela z obema rokama za
1287 XVII |             mati? Tako imate jasno in veselo oko! To je dobro
1288 XVII |          zdrsnila starici z ramen, in ji pogladila pramen belih
1289 XVII |            Starica se je smehljala in jo gledala s hvaležnimi
1290 XVII |          jo prijela vnovič za roko in govorila: "Oh, gospodična,
1291 XVII |           ki je stala ob postelji, in jo dvignila, da bi potrkala
1292 XVII |          šele starica ozrla za njo in vprašujoče pogledala Minko. ~"
1293 XVII |        Tega ne, zdravniki so dragi in in pri nas nimamo. Komaj
1294 XVII |          ne, zdravniki so dragi in in pri nas nimamo. Komaj za
1295 XVII |       sobici. Roka se ji je tresla in srce je bilo nemirno. Ko
1296 XVII |           Knjigo je pustil na tleh in se približal Aleni, ki ni
1297 XVII |        Nehote se je ozrla na mater in pogledala sina. ~"No, mati,
1298 XVII |           Nato je podal roko Minki in se opravičil, obrnjen proti
1299 XVII |      živimi očmi ogledovala družbo in dobro razumela sinovo opazko. ~"
1300 XVII |          je moja socialna dolžnost in zaeno moje veselje. Zdravila
1301 XVII |        včasih učinkujejo čudovito. In če ne bodo, poskrbim za
1302 XVII |           na žebelj poleg postelja in se skušala, oprta na komolce,
1303 XVII |             Jaz imam vero v Minko. In če ni vere, ne pomaga noben
1304 XVII |           je Minka ogrinjala mater in ji popravljala odejo, je
1305 XVII |            ji zdi mati dokaj slaba in bo skoraj gotovo treba zdravnika. ~
1306 XVII |      zdravnika. ~Nato sta se Brest in Alena poslovila in krenila
1307 XVII |           Brest in Alena poslovila in krenila proti Smrekarju.
1308 XVII |          se je ozrl po poti nazaj, in pogledal preko Alene naprej.
1309 XVII |            mogel presoditi v mraku in metežu, se ni bilo nadejati
1310 XVII |          je stopal z Aleno vštric, in spregovoril: ~"Gospodična,
1311 XVII |        Alena se je za hip ustavila in se ozrla izpod kapuce v
1312 XVII |       ledeni grudi, da je omahnila in se zadela ob Bresta. ~Zadonel
1313 XVII |             Tak je svet!" ~"Neumen in hudoben!" ~"Sodim, da bolj
1314 XVII |           razvnel, razgrnil kapuco in iskal Alenine roke. ~"Kaj
1315 XVII |          je vse znano. Vse me pika in zbada: Mara, Erna, Minka,
1316 XVII |       glasom, prijel Aleno za roko in se ustavil. Tudi Alena se
1317 XVII |          Tudi Alena se je ustavila in ga pogledala v oči. Brest
1318 XVII |          je držal še vedno za roko in gazil po snegu. Alena mu
1319 XVII |         vaši sobi -- saj dovolite, in vam povem, kar bom zvedel!" ~"
1320 XVII |          si mož? Ali si tako močan in pogumen kot jaz? Dokaži! ~
1321 XVII |      golorok, z zavihanimi rokavi, in je z neokretno pisavo številil
1322 XVII |          neokretno pisavo številil in računal. Ko je vstopil Brest,
1323 XVII |           je na glas mrmral: "Šest in sedem -- šest in sedem je
1324 XVII |              Šest in sedem -- šest in sedem je trinajst - in devet --
1325 XVII |        šest in sedem je trinajst - in devet -- in devet je -."
1326 XVII |          je trinajst - in devet -- in devet je -." Ko je račun
1327 XVII |      ropotaje odsunil stol od mize in mu šel naproti. ~"Pozdravljeni!"  "
1328 XVII |            saj ste slišali. Sedite in povejte, kje ste tičali.
1329 XVII |          sem se v knjige -- moram, in mati je obolela." ~"Tako,
1330 XVII |           da je nagnil glavo nazaj in gledal v strop. ~"Tudi vi
1331 XVII |         Tudi vi ste tako abotni?" ~In se je zasmejal še glasneje. ~"
1332 XVII |            začel odvihavati rokave in si je gledal na mišičave
1333 XVII |        zapenjajoč gumb pri rokavu, in bolj zarohnel nego izgovoril: ~"
1334 XVII |               Ne zamerite, prosim, in nikar me ne umejte napak.
1335 XVII |        tole pripetilo. Mešetar Jok in Alena..." ~Brest je opisal
1336 XVII |         Alena..." ~Brest je opisal in ponovil, kar je zvedel.
1337 XVII |            zaradi tega vsa zbegana in razburjena. Ker vem, da
1338 XVII |        njega. Poznam ju dobro. Jaz in moja hiša pa ne vemo o tem
1339 XVII |          se je vzburil v njem žolč in je srdito planil kvišku.
1340 XVII |       gladki cesti, se je premagal in vprašal mirno in dostojno: ~"
1341 XVII |          premagal in vprašal mirno in dostojno: ~"Ne zamerite,
1342 XVII |          pisala naslov na Strniško in neko brzojavko. In vi ste
1343 XVII |        Strniško in neko brzojavko. In vi ste ji grozili, ker se
1344 XVII |            nagnil spet glavo nazaj in gledal hohotajoč se v strop.
1345 XVII |             Potem je nagloma vstal in stopil pred Bresta. ~"Povejte
1346 XVII |          ne razmišlja blaznih reči in naj pomni, da sem za take
1347 XVII |        stvari odgovoren samo jaz - in nihče drug. To ji povejte!
1348 XVII |            pa vrnil k pisalni mizi in posedel ob njej brez dela,
1349 XVII |        razburjenje. ~"Bodite mirni in ne razburjajte se! Naj vam
1350 XVII |             Smrekar se smeje vsemu in trdi, da je blazno, če sploh
1351 XVII |         sedajle Smrekar tudi mene. In prav zato, navkljub vsemu
1352 XVII |           Segel je po Alenini roki in jo pritisnil na ustnice. - ~
1353 XVII |    Brestovi. ~"Ne morem," je rekla in mu stisnila desnico. ~Ko
1354 XVII |           je Alena gledala za njim in mu zamahnila v pozdrav. ~
1355 XVII |         vrnil, prijel to belo roko in z roko vred pritisnil na
1356 XVII |       metež, nebo se je razvedrilo in na belo ravan je svetilo
1357 XVII |         sankala po bregu, vriskala in se smejala kakor razposajen
1358 XVII |            je težko pričakujejo -- in v njeni duši je vstala radost,
1359 XVII |         kot otrok, ampak kot zrela in izkušena ženska. ~Ko se
1360 XVII |          so pridrsele po poti sani in obstale pred šolo. Iz njih
1361 XVIII|    nadzornika, je skočil h katedru in zvil v žep proračun, kakor
1362 XVIII|          katero je razlagala žetev in žito. Dasi ji ni bilo treba
1363 XVIII|          razred, se kratko pomudil in šel k Mari. Prelistal je
1364 XVIII|        presodil, potem se naslonil in poslušal pouk. Ko si je
1365 XVIII|        začel vršiti svojo dolžnost in pravico do pičice. Vsako
1366 XVIII|       Vsako malenkost je pregledal in pretehtal, preiskal kateder,
1367 XVIII|        učila, se sprehodil po sobi in ogledoval skoz zlate naočnike
1368 XVIII|           skoz zlate naočnike roke in vratove otrok, ali so zadostno
1369 XVIII|       otrok, ali so zadostno umiti in snažni. Minka je čutila,
1370 XVIII|           njeno vedenje, razlagala in učila mirno dalje, kakor
1371 XVIII|           opozorila, naj se vedejo in pazijo, kakor bi ga ne bilo
1372 XVIII|        kakor bi ga ne bilo v šoli, in nadaljevala. ~Nadzornik
1373 XVIII|    prekinil delo ob uradnih spisih in se zamislil v pouk. Nekaj
1374 XVIII|            v pouk. Nekaj izvirnega in posebnega je zapazil v metodi.
1375 XVIII|          mati rezala belega kruha. In vendar uči marsikaj, kar
1376 XVIII|    predpisano. Toda uspeh je jasen in izvrsten -- torej... ~Ko
1377 XVIII|           se je nadzornik poslovil in suhoparno omenil, da se
1378 XVIII|          Dve uri, še več! Pri meni in pri nadučitelju je bil samo
1379 XVIII|         imela jaz tvoje navdušenje in tvoje zmožnosti, prva služba,
1380 XVIII|      Učiteljici sta naglo dokosili in razmišljali, vračajoč se
1381 XVIII|            mene," je omenila Minka in se smejala. ~"Zoper vas?"
1382 XVIII|            je potegnil iz žepa akt in ga razgrnil predse. Minki
1383 XVIII|       trenutek. Takoj se je zbrala in opogumila. ~"Na svetu je
1384 XVIII|          ste toženi, da se vtikate in silite v posle, ki vam niso
1385 XVIII|      morajo biti mar posli v šoli. In o teh, prosim, sodite! Za
1386 XVIII|          sem odgovorna svoji vesti in svojemu prepričanju, nikomur
1387 XVIII|            se je presedel na stolu in Minko ostro motril skoz
1388 XVIII|            nosi med narod prosveto in napredek, ne pa nazadnjaštva." ~"
1389 XVIII|         bolnike, res je, da sem tu in tam poskusila z domačimi
1390 XVIII|           tam poskusila z domačimi in nedolžnimi zdravili, kakor
1391 XVIII|      ljudstvo opozarjam na higieno in če v prvi sili skušam pomagati,
1392 XVIII|            ampak nekaj drugega." ~"In če zaradi vaših zdravil
1393 XVIII|         bodo cepile s takim poukom in šola bo trpela. Torej bodite
1394 XVIII|         trpela. Torej bodite modri in se ne lotite takih stvari." ~"
1395 XVIII|          dela izven šole trpi pouk in napredek v mojem razredu,
1396 XVIII|     Nadalje ste v zvezi s kaplanom in snujeta hranilnico in posojilnico.
1397 XVIII|     kaplanom in snujeta hranilnico in posojilnico. Ali ni vse
1398 XVIII|     marsikoga otel iz rok oderuhov in pijavk. Toda če bi tudi
1399 XVIII|       menda živim v ustavni državi in imam kot inteligentka volilno
1400 XVIII|         Prosim," je odvrnila Minka in odšla z razpaljenimi lici
1401 XVIII|             Mara je stala pri oknu in gledala na cesto. ~"Zaboga,
1402 XVIII|            Skočila je k tovarišici in ji pritisnila bele dlani
1403 XVIII|          pred durmi čakajo Smrekar in Jok in tisti Brnač, tisti
1404 XVIII|        durmi čakajo Smrekar in Jok in tisti Brnač, tisti pijanec!
1405 XVIII|          bila naperjena zoper njo, in h koncu stisnila drobno
1406 XVIII|          do hiše, loputala z vrati in skoz vsaka kričala: "Pomoč!
1407 XVIII|      nadzornik povabil nadučitelja in došle tri priče v sobo z
1408 XVIII|       Minko vred. Priče so pričale in pretiravale, Minka se je
1409 XVIII|            Minka se je zagovarjala in odgovarjala tako odločno,
1410 XVIII|    nadzornik zaključiti zaslišanje in razsoditi, da bo treba še
1411 XVIII|  spogledale. Smrekar se je ponudil in predlagal, da lahko takoj
1412 XVIII|         Pojdimo," je rekel Smrekar in potegnil za rokav Joka in
1413 XVIII|          in potegnil za rokav Joka in Brnača. ~Ko so stopili pred
1414 XVIII|       zaprla pot množica mož, žena in deklet, ki so z jeznimi
1415 XVIII|           se pa strnili še tesneje in ga odrinili s trdnimi komolci. ~"
1416 XVIII|            naš kakor tvoj, Štefan, in nihče nas ne bo zmerjal
1417 XVIII|            nihče nas ne bo zmerjal in gonil proč!" ~Čokat dedec
1418 XVIII|         tako zagrmel izmed množice in dvignil pest. ~"Pustite
1419 XVIII|           je vršalo, vse se gnetlo in vpilo. ~Ob silnem hrupu
1420 XVIII|           prestrašil sam nadzornik in plah stopil med vežna vrata.
1421 XVIII|         gospodične Minke preganjal in črnil. Kdor to dela, je
1422 XVIII|            vsa gneča se je zgibala in pritisnila proti šoli. ~"
1423 XVIII|         Nadzornik je stopil v vežo in vrata zaprl, nadučitelj
1424 XVIII|         prebledel, popustil Brnača in Smrekarja ter se prihuljeno
1425 XVIII|        ženskami, ki so ga zmerjale in suvale s komolci. Smrekar
1426 XVIII|             Možje so se mu smejali in mu grozili. ~"Ni to še zadnja
1427 XVIII|        Tedaj sta se pojavila župan in župnik, ki ju je priklical
1428 XVIII|       Minka, jako vrla učiteljica, in vam čestitam na uspehih
1429 XVIII|         čestitam na uspehih v šoli in zaeno na ljubezni, katero
1430 XVIII|          da je Mara stopila k njej in jo objela čez pas. ~"Bravo,
1431 XVIII|           je porodil v fari razpor in ste tega vzrok kolikor toliko
1432 XVIII|      toliko vi. Zato bi vas prosil in vam svetoval, da čimprej
1433 XVIII|            iztrgala iz objema Mari in stopila bliže k nadzorniku.
1434 XVIII|    nasprotnik takega dela za narod in se boji poštenega boja,
1435 XVIII|       sovražnik narodnega napredka in blagostanja. To pa jaz ne
1436 XVIII|           vse to uradno zadoščenje in priznanje: kar sem delala,
1437 XVIII|       Nadzornik se ji je približal in ji segel v roko: ~"Zgodilo
1438 XVIII|  nadučitelj, ki je sicer bival tih in skrbi poln sredi številne
1439 XVIII|            je znesla skupaj pijače in vsakovrstnih prigrizkov.
1440 XVIII|           sedaj bodi modra žanjica in požanji zrelo pšenico. To
1441 XVIII|          vrzi skoz okno vse knjige in zdravilne kroglice, prosi
1442 XVIII|            kroglice, prosi v mesto in si poišči ženina ter nas
1443 XVIII|         družbe pozabila na večerjo in jo resnično zamudila prvič,
1444 XVIII|        Smrekarja. Ostre zabavljice in strelice, ki so v pogovoru
1445 XVIII|           srd na njegovo ovaduštvo in nekoliko vina -- vse to
1446 XVIII|         sedel Smrekar sam pri mizi in iztakal že iz druge buteljke.
1447 XVIII|      zakrohotal zaničljivo Smrekar in postavil dvignjeno čašo
1448 XVIII|             kakopa! Minka, seveda, in vaš ljubček, hahaha, poštena
1449 XVIII|           vi, ki ste lažniv ovaduh in še kaj drugega, kar sami
1450 XVIII|           je planil Smrekar kvišku in pestil roke. "Kaj sem, povejte,
1451 XVIII|           stopil široko pred Aleno in ji gledal s srepim pogledom
1452 XVIII|            ustnica se mu je zibala in se izveznila, kakor bi tipala
1453 XVIII|           Alena je vzdržala pogled in se ni ganila. Nato je začel
1454 XVIII|        zatožno klop te potisnemo - in potem tvoje pričevanje ni
1455 XVIII|        piškave tepke -- razumeš -- in sedaj govori in ovajaj,
1456 XVIII|         razumeš -- in sedaj govori in ovajaj, če imaš pogum, le
1457 XVIII|           ubila ta strašna grožnja in bolj je izjokala iz stisnjenih
1458 XVIII|        glasen jok, ko je hodil gor in dol po obednici. ~
1459 XIX  |          prenašali koše s skednjev in krmili goved, oblečeni v
1460 XIX  |        jutro hodil krog skladovnic in prešteval žaganice ter si
1461 XIX  |           nočne slike sprejmo žive in žugajoče, ko prestopi v
1462 XIX  |          vse razblinilo. Ščinkavci in strnadi so se prepirali
1463 XIX  |         noči: Stran! Kakor pribito in nepremakljivo, kakor dovršeno
1464 XIX  |            je pričakovala poldneva in kosila. Ko je stopila z
1465 XIX  |            prižvižgal Štefan vesel in razigran v sobo. Kakor bi
1466 XIX  |         prijazno je ogovoril Aleno in vprašal po Viktorjevem napredku. ~
1467 XIX  |        steklenico sladkega terana, in je Aleni sam natočil kozarec,
1468 XIX  |          pijan, ne. Potuhnil se je in se mi prilizuje!" ~In tako
1469 XIX  |           je in se mi prilizuje!" ~In tako se je zgodilo, da Alena
1470 XIX  |            se je pa brez pomisleka in obotavljanja napotila k
1471 XIX  |          nimaš, ali si brez živcev in brez srca?" ~Alena je vrgla
1472 XIX  |         vrgla pelerino na posteljo in prijela Minko za roke. ~"
1473 XIX  |           Pomisli, včerajšnji dan! In ti po vsem tem mirno bereš,
1474 XIX  |           roke, zakrilila po zraku in se ustopila na sredo sobe: "
1475 XIX  |        Nato se je veselo zasmejala in posadila Aleno na stol,
1476 XIX  |     posnela vzdihljaj, jo pobožala in rekla: ~"Revček moj!" ~"
1477 XIX  |            se je okrenila do Alene in jo sočutno prosila: ~"Povej
1478 XIX  |        materinski ogenj. Začela je in ji zaupala vse. Ko je dokončala,
1479 XIX  |         bila iznenadena. Vstala je in začela hoditi po sobi. Za
1480 XIX  |           Minka je šla po sobi gor in dol. Nato je rekla: ~"Bolje
1481 XIX  |           zate?" je vprašala naglo in odločno. ~"Pri Smrekarju
1482 XIX  |           Smrekarju je bil." ~"No, in?" ~"Je rekel, naj se ne
1483 XIX  |          ljubezniv, tako dober!" ~"In to je za moža premalo, po
1484 XIX  |        Minka je sedla zopet k njej in jo prijela za roko. ~"Otrok
1485 XIX  |        mesecev jem ta grenki kruh, in že se je rodilo iz njega
1486 XIX  |         srečno le tedaj, ko izliva in izžareva kakor sonce ogenj
1487 XIX  |         ali mati sredi šolske dece in sredi socialnega gibanja
1488 XIX  |        ljubezen, ne bo nikoli samo in bo edino resnično srečno.
1489 XIX  |            resnično srečno. Poglej in oprosti! ~Ali sem bila jaz
1490 XIX  |         sredi otrok sama? Mati sem in na to materinstvo sem ponosna
1491 XIX  |            materinstvo sem ponosna in sem srečna!" ~Minka se je
1492 XIX  |           kakor na vzvišeno bitje, in se ji je zdelo, da ni s
1493 XIX  |            jaz ne povzpnem nikoli. In če bi bilo tisoč učencev
1494 XIX  |         sama do konca dni." ~"Sama in nesrečna!" je dostavila
1495 XIX  |            takoj se je prestrašila in skušala popraviti. ~"Pravzaprav
1496 XIX  |      učiteljica. Zato nič ne sodim in ne sodi ti! Če sredi učencev
1497 XIX  |              Alena je takoj vstala in se odpravila z Minko proti
1498 XIX  |    opozorila, naj vztraja v službi in čaka. Takisto naj je ne
1499 XIX  |           Saj pravim: Vi vse znate in vse veste. O božiču bom
1500 XIX  |          me zares veseli, mati!" ~"In Ivana tudi, kajne?" je vprašala