Chapter

1501 XIX  |           v hipu najrajši okrenila in odšla. Plaho je pritisnila
1502 XIX  |         Plaho je pritisnila kljuko in odprla. Brest je že stal
1503 XIX  |          je stisnil še enkrat roko in jo hrepeneče pogledal. ~"
1504 XIX  |          hotela maščevati nad njim in mu zagrozila, da ga ovadim.
1505 XIX  |          je bil njegov glas proseč in se je tresel: ~"Gospodična,
1506 XIX  |             da vas globoko čislam, in ko bi to uro mogel, naredim,
1507 XIX  |            Alena je dvignila glavo in mu zrla v oko. ~"Vi dvomite,"
1508 XIX  |           se ji je približal Brest in stopil tik pred njo. ~"Ah,
1509 XIX  |        Brest je postal za trenutek in gledal v te oči, ki so zrle,
1510 XIX  |             kakor bi iskale nekoga in ga klicale. V njem se je
1511 XIX  |         same od sebe razkrilile -- in preden se je zavedel sam
1512 XIX  |           preden se je zavedel sam in se zavedela Alena, so se
1513 XIX  |        ustnic, naglo se je obrnila in odšla, za njo je stopal
1514 XX   |      Aleninem obisku, zaprl knjigo in upihnil luč. Ko je nastala
1515 XX   |            pravzaprav je še otrok. In če ta ženski otrok misli,
1516 XX   |           Brest je obstal pri okno in si postavil kazalec na čelo. "
1517 XX   |        ostane neumnost -- neumnost in za neumnostjo naj pride
1518 XX   |        mano? Prav je tako!" ~Hitro in jezno se je začel slačiti,
1519 XX   |          odletel gumb od telovnika in se zakotalil po tleh. Nato
1520 XX   |             Nato je legel, zamižal in hotel naglo zaspati. Toda
1521 XX   |            oči, kakor bi ga iskale in klicale. Nič več ni ponavljal:
1522 XX   |         Neumnost! Srce je kljuvalo in klicalo: Pridi, predraga! ~
1523 XX   |           ter se lotil dela. Mirno in spešno je pisal nalogo,
1524 XX   |        nalogo, da je pozabil obeda in ga je morala priti mati
1525 XX   |           klicat. Hitro je dokosil in zgovorni materi malo odgovarjal,
1526 XX   |          spet v podstrešno sobico, in ponavljala: "Zmeša se mu,
1527 XX   |       Katarina, ohrani mu pravi um in pamet!" ~Do večera je delal.
1528 XX   |           delal. Pa je prišel mrak in potrkal na njegovo okno
1529 XX   |            potrkal na njegovo okno in potrkal na njegovo srce.
1530 XX   |          se je skoz vas brez cilja in namena. Na nebu so se vžigale
1531 XX   |           začele oddaljevati misli in podmene avtorjev, dokler
1532 XX   |          niso razblinile v daljavi in se je zamislil drugam tako
1533 XX   |            je hipoma dvignil glavo in se ozrl. Zdelo se mu je,
1534 XX   |           ter ga prijel za komolec in odšel z njim po stopnicah. ~"
1535 XX   |        pojdite; morda je tam Alena in Viktor. Jaz pridem takoj!" ~
1536 XX   |            katerih je sedela Alena in jih izrezljavala s škarjami. ~"
1537 XX   |        pravkar izrezanega velbloda in mu ga nesel pokazat. ~"Poglej!"
1538 XX   |          se je umetno čudil otroku in kameli pa gledal preko podobice
1539 XX   |           lice, ko jo je zagledal, in takisto je ona vsa zaplamtela
1540 XX   |      takisto je ona vsa zaplamtela in zastavljene škarje so ji
1541 XX   |         škoda," je pritekel Viktor in držal proti luči ranjenega
1542 XX   |           Kaj se je zgodilo snoči? In iz nobenih ni bilo odgovora,
1543 XX   |        Alena mu je ponudila škarje in Viktorček je od veselja
1544 XX   |            kako naglo rezlja Brest in pomaga Aleni. ~"Aha, ali
1545 XX   |           tudi ni treba z učenjem. In če ima človek še takole
1546 XX   |           po nepotrebnem zakašljal in bil vesel, da mu ni bilo
1547 XX   |       vidiš, pet dreves, pet ovčic in kamela in pet pastircev.
1548 XX   |        dreves, pet ovčic in kamela in pet pastircev. Lepo, kajne?" ~"
1549 XX   |            pregledaval oče izrezke in se čudil. ~"Ate, jaz pravim,
1550 XX   |         biti veliko, kajne, živine in pa dreves. Kajne, živina
1551 XX   |           pa dreves. Kajne, živina in les je kaj vredna, je več
1552 XX   |        sinu, ga potapljal po glavi in ga pohvalil. ~"Tako je,
1553 XX   |         Tako je, Viktorček! Živina in les, to velja! Kaj bi s
1554 XX   |            tudi tako pravi. Živina in drevca, to kaj velja. Ti
1555 XX   |        možice rada imela. Na ga!" ~In Viktor je prijel pastirčka
1556 XX   |      odrezano nogo ter ga raztrgal in vrgel na tla. ~"Viktor!"
1557 XX   |          da se je tolkel ob kolena in ponavljal: ~"Ha-ha, torej
1558 XX   |    Jezuščka niso prišli molit ovni in živina in smreke, ampak
1559 XX   |        prišli molit ovni in živina in smreke, ampak ljudje, pastirčki!
1560 XX   |           biti mnogo pri jaslicah. In če nočeš pastirčkov, tudi
1561 XX   |   odgovorila na Brestovo vprašanje in na Smrekarjev smeh ter ponudila
1562 XX   |            Deček je dvignil ročice in se obesil Aleni za vrat.
1563 XX   |            je začel vnovič smejati in je govoril Brestu, da sin
1564 XX   |          Brestu, da sin ni razumel in slišal, ker je s poljubčkom
1565 XX   |      gospodarski talent. Tak otrok in jo pošine, da bi bil velik
1566 XX   |       Takoj je velel prinesti vina in Bresta je povabil na večerjo. ~
1567 XX   |          vsi so bili izborne volje in so soglasno sklenili, da
1568 XX   |          odločil Brest drugi večer in takoj odšel k Smrekarju. ~"
1569 XX   |         tretji večer, zaprl knjigo in šel isto pot. ~In hodil
1570 XX   |           knjigo in šel isto pot. ~In hodil je slednji večer do
1571 XX   |         vrat; kraguljčki so zapeli in sanke so zdrsnile z dvorišča. ~
1572 XX   |     umaknil v sneg, dvignil klobuk in pozdravljal. Alena se je
1573 XX   |     pozdravljal. Alena se je ozrla in spoznala Bresta. Srce je
1574 XX   |      kolodvora se je šele zdramila in se spomnila, kam se pelje. ~"
1575 XX   |      pogledala po konjih, po saneh in po kožuščku, izza katerega
1576 XX   |  spregovorila sama s seboj na glas in se zasmejala, da se je ozrl
1577 XX   |            je ozrl hlapec na kozlu in počil z bičem. ~Čim bolj
1578 XX   |             bolj so plahnele sanje in je ginil spomin na službo
1579 XX   |          je ginil spomin na službo in na trpljenje. "Domov, domov,
1580 XX   |     stisnila hlapcu kronico v roko in hitela po vozovnico. V veži
1581 XX   |             Bil je nekoliko vinjen in kučma mu je visela na levo
1582 XX   |             ko je obstal pred njo, in se parkrat prestopil, da
1583 XX   |            Alena je vztrepetala. ~"In kako se je izteklo?" ~"Nič
1584 XX   |             Vse. Naj drugi gledajo in se zagovarjajo!" ~Pismonoša
1585 XX   |           Pismonoša je segel v žep in privlekel iz njega posvaljkan
1586 XX   |        potegnil ob hlače žveplenko in se močno zagugal. ~"Koga
1587 XX   |          pričala, da sem nedolžen. In naša poštarica Erna, to
1588 XX   |        kajon, da ni Erna tako prav in dobro pričala o meni." ~
1589 XX   |            zunaj ugledal pismonošo in zavpil nadenj. ~"Koj, koj!
1590 XX   |            dolgo slonel za steklom in gledal Aleno. ~Hitro je
1591 XX   |        kotička, kjer bi se umirila in zbrala misli. ~Tovarišice
1592 XX   |           To velja! Od lepih brčic in milih po gledov, pa od chic
1593 XX   |            gledov, pa od chic hoje in od postrani klobuka -- se
1594 XX   |           je ugovarjala Marijanica in pripovedovala Aleni z žarečimi
1595 XX   |           je on uradnik na postaji in zal, kot le kaj. ~Sredi
1596 XX   |           le kaj. ~Sredi živahnega in veselega pogovora se je
1597 XX   |          bi bila ždela sama v kotu in bi bila razmišljala grozeče
1598 XX   |           v družbi ji je silila tu in tam neljuba misel v glavo. ~
1599 XX   |          nihče omenil nič o pravdi in da Joka ni bilo že dolgo
1600 XX   |         dvoma stvar uredil Smrekar in vse zvalil na mešetarja,
1601 XX   |            voščile vesele praznika in hitele iz voza. ~Komaj je
1602 XX   |             ki je čakala ob izhodu in motrila prišlece. Aleno
1603 XX   |       Prerinila se je skoz potnike in še preden jo je oče dobro
1604 XX   |          že ovila roke okoli vratu in ga poljubila. ~Trpotcu je
1605 XX   |    obtičala vsaka beseda v grlu -- in pretrgano slovkovanje je
1606 XX   |            je držal hčerko za roko in besedice ni črhnil, dokler
1607 XX   |          je še enkrat stisnil roko in jo gledal s solznimi očmi. ~"
1608 XX   |         Alena je potehtala torbico in mu ovila roko okoli komolca. ~"
1609 XX   |          se ne upal sleči svrhnika in bi sedel tu s tabo kakor
1610 XX   |           je obešal suknjo na klin in se zadovoljno pogledal v
1611 XX   |             Alena je naročila jedi in pijače. ~"Oh, da si le prišla,
1612 XX   |      Alenčica," je trčil z njo oče in jo spet prijel za roko. ~
1613 XX   |        trgovini prigrizkov za mamo in za očeta šop boljših smotk,
1614 XX   |         mladenič z devojko ob roki in gledal ponosno preko ljudi. ~
1615 XX   |         Baruša je stala sredi sobe in že zinila, da bi vzdihnila:
1616 XX   |        ustnicah, razširila je roke in objela hčerko. Solze so
1617 XX   |           se vnovič privila k njej in jo stiskala na prsi. Trpotec
1618 XX   |            prsi. Trpotec je gledal in stal, držeč nakupljene stvari
1619 XX   |        drevescem je stal oče Janez in mati Baruša. Sredi med njima
1620 XXI  |         veja se je dvignila kvišku in se gugala, kakor bi se oddihala
1621 XXI  |     učiteljica Minka, je postajala in se ozirala po okolici. Gorko
1622 XXI  |            Le ob robeh pri strehah in slemenih so se rezko črtali
1623 XXI  |          črtali rjavi robovi slame in desk ob snegu, kakor bi
1624 XXI  |    obrobljeni z dragim krznom. ~Tu in tam so izpod gozda gledale
1625 XXI  |          se je napotila proti vasi in poiskala župnišče. Ko je
1626 XXI  |          veže se je počasi okrenil in dvignil glavo, da je videl
1627 XXI  |        Župnik," je naglo pomislila in ni vedela, ali bi se čudila
1628 XXI  |           sobo, ki je bila pisarna in spalnica, vse hkrati. ~"
1629 XXI  |            kamor je posajal ženine in neveste ob izpraševanju.
1630 XXI  |          je poveznil kučmo na mizo in se naslonil ob komolec. ~"
1631 XXI  |      hlapec s pismom na pošto. No, in kaj vas to skrbi?" ~"Jaz
1632 XXI  |          župnik, popravil naočnike in se nagnil proti njej, da
1633 XXI  |            gospod, prijel za kučmo in udaril z njo po mizi, da
1634 XXI  |          reč. Tiste cukrene otroke in strdene punčke bi vsak krotil
1635 XXI  |      strdene punčke bi vsak krotil in učil. Ali naši so kakor
1636 XXI  |     naročje palic sem polomil leto in dan nad njimi, pa je vsak
1637 XXI  |           Jaz poskusim brez palice in sem prepričana, da me ne
1638 XXI  |           Župnik je pograbil kučmo in si jo dejal na glavo ter
1639 XXI  |        ljubezni do teh siromakov. ~In za plačilo in trpljenje
1640 XXI  |          siromakov. ~In za plačilo in trpljenje imam to od višjih,
1641 XXI  |          Župnik je snel spet kučmo in jasno je bilo videti, da
1642 XXI  |         moj mežnar je zaeno hlapec in spi v hlevu. Drugo leto --
1643 XXI  |           Boštjan je stopil k oknu in pokazal s prstom na lično
1644 XXI  |            Minka je stopila k oknu in se razveselila krasne lege,
1645 XXI  |            kraljestvo! Vica, vica, in še za pol peči pekla povrhu,
1646 XXI  |     Pojdiva dol!" ~Župnik je vstal in odšel z Minko v hištrno. ~"
1647 XXI  |   učiteljico. Pomenita se!" ~Minka in Jera sta se naglo razumeli
1648 XXI  |         Jera sta se naglo razumeli in pomenili, in sicer tako
1649 XXI  |        naglo razumeli in pomenili, in sicer tako prijazno, da
1650 XXI  |           Župnik se je kmalu vrnil in postavil na mizo bokal vina: "
1651 XXI  |          ti učila, jezičnica! Hodi in prinesi kaj, da prigriznemo." ~
1652 XXI  |          spremljala gospod Boštjan in Jera Minko skoz vas. Vsa
1653 XXI  |        župnika, so popustili sanke in zbežali okrog ogla. ~"Vidite,
1654 XXI  |          pogledal razkuštran deček in ji pokazal osle. ~Na robu
1655 XXI  |           je začudila. ~"Le sedite in nič se ne bojte. Fant je
1656 XXI  |          Alena je stopila k vratom in jih odprla. ~"Minka!" je
1657 XXI  |       Minka!" je vzkliknila vesela in jo predstavila staršem. ~"
1658 XXI  |           Alenino sobico. ~"Poglej in preberi!" ~Minka ji je dala
1659 XXI  |              Minka ji je dala polo in si nato ogledovala raznovrstni
1660 XXI  |         bilo moje delovanje pravo, in Smrekar naj se sramuje do
1661 XXI  |           je bil čuda prijazen." ~"In sedaj ne greš proč, kajne?" ~"
1662 XXI  |           polje, ki je dela vredno in potrebno!" ~Minka ji je
1663 XXI  |           ji je navdušeno razodela in opisala obisk v Bukovju. ~
1664 XXI  |       Bukovju. ~Alena je poslušala in se nasmejala do solz. H
1665 XXI  |        odlomke posameznih stavkov, in Minka ni spoznala, ali se
1666 XXI  |    žalostna. Prijela jo je za roke in ji razlagala: ~"Vidiš, dušica,
1667 XXI  |          leta, se rešiš Smr ekarja in vseh neprilik, zaeno pa
1668 XXI  |            lahko poučuješ Viktorja in imaš dvojni zaslužek. Le
1669 XXI  |              Jok popiva že več dni in razmetava denar. Vse govori
1670 XXI  |          da je pismo dal Strniški, in jo preklinja, češ, ženska
1671 XXI  |        Nisem, se ne upam." ~"Molči in jih ne žali. Jaz sem govorila
1672 XXI  |            sem govorila s Strniško in zažugala tudi Joku tako,
1673 XXI  |       Alenčica!" jo je navduševala in jo iskreno poljubila. ~Alena
1674 XXI  |        Zbogom," je zapel pismonoša in se obrnil kakor stroj ter
1675 XXI  |            se je razburila še bolj in ni mogla odpreti pisma.
1676 XXI  |          pisma. Skrila ga je v žep in šla pravit staršem novico,
1677 XXI  |          preložil svoje godovanje, in potem da je silno pusto
1678 XXI  |            potem da je silno pusto in prazno, kar je odšla, da
1679 XXI  |           mama postiljala posteljo in jo skrbno zagrinjala vsak
1680 XXI  |            ji je bila hipoma tesna in pusta, srce je zahrepenelo
1681 XXI  |          dvignila pismo k ustnicam in šepetala. ~"Ivan, kako si
1682 XXI  |             Dasi ni bilo brez boja in so tekle solze, je bila
1683 XXI  |          Silvestrovo pri Smrekarju in je vsa radostna vezovala
1684 XXI  |     Brestom, ki se ji je zdel ljub in lep kakor še nikoli, da
1685 XXII |          vrste, navadne ovčje kože in dragoceno kunje krzno. Okoliški
1686 XXII |             krampe, sekire, motike in lemeže, pod šotori so razobesili
1687 XXII |           pod šotori so razobesili in razložili od semnja do semnja
1688 XXII |         polne. Zaselje je valovalo in hrumelo. Šum in hrušč se
1689 XXII |           valovalo in hrumelo. Šum in hrušč se je razlegal iz
1690 XXII |        hripavi glasovi štacunarjev in mešetarjev. Prijatelji,
1691 XXII |            ki se niso srečali leto in dan, so si sredi ceste segali
1692 XXII |          sredi ceste segali v roke in se glasno pozdravljali. ~
1693 XXII |           potihnilo mukanje govedi in meketanje drobnice ter so
1694 XXII |            so imeli utrjeno navado in pravico, da so z vsakega
1695 XXII |         semnja odhajali poslednji, in pa oni, ki so izredno ugodno
1696 XXII |          so izredno ugodno prodali in jih je zato privezala pijača
1697 XXII |            le tisti so še obsedeli in se niso brigali za noč.
1698 XXII |         niso brigali za noč. Plaža in mešetarji so se vgnezdili
1699 XXII |          138>, liter boljšega zame in za moje prijatelje!" Ob
1700 XXII |            se je iztegnil čez mizo in molil prazno steklenico
1701 XXII |           Krčmar je segel po liter in odšel. ~"Prehitro sem udaril!
1702 XXII |         Nato si je popravil klobuk in nenadoma vprašal: ~"No,
1703 XXII |           dan," je pojasnil krčmar in postavil vino na mizo. ~"
1704 XXII |          Bukovja. ~"Da tega ne veš in se čudiš?" ~"Nič se ne čudim,
1705 XXII |           na vrvi ter nas pestinil in strigel kot zvezano jagnje.
1706 XXII |         Konec," je pritrdil Štupar in udaril po mizi. ~"In začetek
1707 XXII |        Štupar in udaril po mizi. ~"In začetek konca je bil že
1708 XXII |   skomizgnil Rahne. ~"Za Smrekarja in zate tudi nekoliko! Zato
1709 XXII |         nekoliko! Zato si protiven in te ni bilo blizu." ~Rahne
1710 XXII |        blizu." ~Rahne se je obrnil in šel k drugi mizi, da se
1711 XXII |           v Bukovju o tem govorili in si rekli, da smo zanič,
1712 XXII |          ko je prišel semkaj? Nič. In sedaj je bogatin!" ~"Bogatin,
1713 XXII |          se je pričel razvnemati. "In taka je ta stvar, da se
1714 XXII |           ti je prišel sam ali Jok in silil vate, da si prodal --
1715 XXII |           zastonj. Konec mora biti in toča naj mu bije!" ~"Ali
1716 XXII |     vsakega, ki mu je bil na poti, in sedaj še učiteljico, in
1717 XXII |            in sedaj še učiteljico, in tako, katere nam je žal,
1718 XXII |        porinil kozarec pred soseda in iskal na licu modrijana
1719 XXII |      hrupno prekinil. ~"Ni taka -- in zato, če je resnično Smrekar
1720 XXII |      storil, naj ga Bog blagoslovi in zato naj mu toča ne bije!" ~"
1721 XXII |         tako dolgo z vašimi otroki in za prazen nič. Ampak naj
1722 XXII |            takole! Vse dere za njo in zagotovo, da jo imajo otroci
1723 XXII |           pritrjevali Zaseljani. ~"In še večje čudo je to," pridodene
1724 XXII |          da so ljudje iz iste šole in istih naukov kakor noč in
1725 XXII |          in istih naukov kakor noč in dan. Naš ni bil prej za
1726 XXII |         prej za Minke nikoli zaprt in prvi je bil, so rekli. Jaz
1727 XXII |           potem pa torbo za peč -- in knjiga mu smrdi kot le kaj.
1728 XXII |      govori: Brestovkin študent -- in nova učiteljica! ~E, saj
1729 XXII |            Bog, stokrat zahvaljen, in Smrekar z njim vred, če
1730 XXII |           razodel med štirimi očmi in ji naravnost povedal: Micka,
1731 XXII |        povedal: Micka, rad te imam in vzamem te, je bila taka,
1732 XXII |         smejal Andrec židane volje in pomikal kozarec sosedu. "
1733 XXII |            na uho ob sosednji mizi in se približal pogledat, ali
1734 XXII |         vsega. Vsi imamo žene radi in jih nismo na sejmu kupili
1735 XXII |          Naj se imata rada Brestov in učiteljica. Ali ne bi bil
1736 XXII |           da je Markovec obmolknil in so se vsi gosti ozrli proti
1737 XXII |            V sobo je prikolovratil in pripel mešetar Jok. ~"Hoj,
1738 XXII |           Rahneta, ki ga je pobral in obesil na kljuko, nato je
1739 XXII |             nato je razkrilil roke in opotekaje se lovil za Andrečeve
1740 XXII |           ni bilo, tristo hudobcev in ta pasja pravda!" ~Jok je
1741 XXII |       pijači, držal vino pred usti in ga pocejal iz kozarca, ker
1742 XXII |           ker se mu je roka tresla in gugala. ~"Pij, Jok, potem
1743 XXII |          pravdi!" ~Jok se je gugal in segal po čaši, mežikal z
1744 XXII |       zaradi prezebe kapale solze, in počasi nesel k ustom, nato
1745 XXII |        nesel k ustom, nato zamižal in izpraznil v dušku. ~"Fej
1746 XXII |     obrisal solzo pod levim očesom in segel po klobuk na kljuko,
1747 XXII |            Ne boš! Nisem mešetaril in nisem zaslužil in tudi nisem
1748 XXII |        mešetaril in nisem zaslužil in tudi nisem prazen!" ~Jok
1749 XXII |           Jok je potegnil listnico in potrkal z njo ob mizo. ~"
1750 XXII |          Smrekar klel zaradi tega. In za to dobroto me je spravil
1751 XXII |         spravil v pravdo pismonoša in me je potisnila Strniška.
1752 XXII |           Jok je segel po slivovki in pil kar iz steklenice brez
1753 XXII |      Markovec! Povej! Jaz ga tožim in Smrekar ga toži, na veliki
1754 XXII |      vsakega! Gosposka je govorila in sodila." ~"Ne jezi se in
1755 XXII |           in sodila." ~"Ne jezi se in povej, kako je sodila!" ~"
1756 XXII |        pravici je sodila gosposka, in sicer takole: Sodnik me
1757 XXII |       pismo za gospo Strniško tega in tega dne?" "Dal," sem odgovoril. "
1758 XXII |    pogledal, da jo je kar streslo, in sem govoril: "Pol ure sem
1759 XXII |         ure sem te čakal, pol ure, in te ni bilo. Nato sem pobral
1760 XXII |        opozori, češ, nekaj pomeni. In pismo sem vtaknil za vrata,
1761 XXII |        okleščka pri vratih? Govori in prisezi!" ~Ko bi bili videli,
1762 XXII |          je tako naredil, večkrat, in tudi oklešček je slonel
1763 XXII |          pot na vratih, res je." ~"In sedaj govori, ali sem mešetil
1764 XXII |       tisoč," se je začudil sodnik in si zapisal. ~"No torej!
1765 XXII |          advokat. ~Pa smo prisegli in konec je bilo pravde. Strniška
1766 XXII |           tla, vrgel krono na mizo in vstal. ~"Rahne, tudi tvoja
1767 XXII |         kričeči mešetar je utihnil in se zibal proti vratom. Obe
1768 XXII |      Markovec. ~"Da mi bo razbijal in me zmerjal! Naj pije, kaj
1769 XXII |             se je izgovoril krčmar in se okrenil drugam. ~"Kako
1770 XXII |           pogovor o drugih stvareh in je tekel veselo in hitro,
1771 XXII |         stvareh in je tekel veselo in hitro, kakor ura na steni,
1772 XXII |           vsi zaeno naglo dvignili in odšli, kakor bi se ustrašili
1773 XXII |            je obešalo ivje na brke in kučme. Možje so se glasno
1774 XXII |          se je razlegalo po dolini in je utihnil lajajoči lisjak
1775 XXII |            Hooj!" je klical hlapec in se motal s kozla. ~Možje
1776 XXII |          Možje so pospešili korake in zavili ob razpotju proti
1777 XXII |        Pijanec," je mrmral Smrekar in iskal utripov srca. Roka
1778 XXII |           hlapec je vozil korakoma in za njim se je vila molčeča
1779 XXII |      spregovoril Smrekar, ves bled in prepadel. V roki je držal
1780 XXII |         držal mešetarjevo listnico in vpričo mož preštel denar. ~"
1781 XXII |            denar. ~"To spravim jaz in izročim gosposki!" ~Možje
1782 XXII |            Možje so nemo prikimali in se nato potrti razšli. ~
1783 XXII |            z listnico v svojo sobo in se zaklenil. Nato jo je
1784 XXII |            Nato jo je skrbno odprl in pregledal predale, kjer
1785 XXII |          shranjeval umazane listke in zaznamke raznih kupčij.
1786 XXII |            pismo zdrknilo na mizo. In od tam so pogledale nanj
1787 XXII |       širile so roke kakor pošasti in dvigale proti njemu zavihnjene
1788 XXII |           Smrekar je zgrabil pismo in ga zmečkal v dlani ter se
1789 XXII | izbuljenimi očmi ozrl proti vratom in čakal, kdaj se odpro in
1790 XXII |            in čakal, kdaj se odpro in vstopi krohotajoča se pošast.
1791 XXII |           stiskajoč pismo v dlani, in strmel na zaklenjena vrata. ~
1792 XXII |        Prekleto pismo!" je zasikal in gledal na dlan, kakor bi
1793 XXII |      pismom, odprl vratca pri peči in ga zalučal na ogenj. ~Papir
1794 XXII |            švignil iz njega plamen in v nekaj trenutkih je bilo
1795 XXII |          pepelu so se svetile črke in režale vanj, kakor krivda,
1796 XXII |         peč drv, zaloputnil vratca in se upokončil. Skoz špranje
1797 XXIII|        Mara ni imela zavezanih oči in je zato hitro uganila, da
1798 XXIII|          nepotrebna priča ob Aleni in Ivanu. Ni ljubila Bresta,
1799 XXIII|          Zato se je umikala Aleni, in če se ni, jo je mučila z
1800 XXIII|            luč, je prišla k vratom in odprla. ~Brest ji je pogledal
1801 XXIII|         Brest ji je pogledal v oči in se prestrašil. ~"Zakaj jokaš?"
1802 XXIII|           jokaš?" je vprašal mehko in jo prijel za roko. ~"Saj
1803 XXIII|          taji!" jo je prosil rahlo in izpustil njeno roko, ki
1804 XXIII|             ki je bila kakor mrtva in mrzla v njegovi. ~"Kdo te
1805 XXIII|             Ivan," je začela Alena in iskala robca, ker so ji
1806 XXIII|           Minka mi je danes pisala in me odločno svarila." ~"Pred
1807 XXIII|            se briga za bolne krave in za tiste razcapane bukovške
1808 XXIII|           govoril. Ona je izvrstna in tako vrla, da je tako govorjenje
1809 XXIII|     govorjenje grdo. Jaz jo čislam in ljubim!" ~Ivan se je okrenil,
1810 XXIII|          če bi pritisnil na kljuko in odšel. Toda ko je gledal
1811 XXIII|            Aleni, ji poljubil roko in prosil: ~"Ne zameri! Razburil
1812 XXIII|          Alena mu je ponudila stol in sedla na nasprotno stran
1813 XXIII|          Nervozno je zvijala robec in gledala na pisano verižico,
1814 XXIII|        moji vzori so se razblinili in čezdalje bolj spoznavam,
1815 XXIII|    čezdalje bolj spoznavam, da sem in bom prav srednje vrste učiteljica,
1816 XXIII|           oči. Poiskal je cigarete in si jo prižgal, da mu ni
1817 XXIII|    nasičali s tem grenkim kruhom." In sedaj je prišla ta sodba,
1818 XXIII|       sodba, kakor od daleč nekje, in Alena je strahoma zaslutila,
1819 XXIII|          Tudi Brest se je domislil in se v duši kesal puhle fraze. ~"
1820 XXIII|        Sodil sem, da boš razigrana in vesela, ker je pokopan mešetar
1821 XXIII|             ker je pokopan mešetar in z njim edina, sicer nepotrebna
1822 XXIII|            sem preklečala v cerkvi in molila zanj. Nisem razigrana,
1823 XXIII|        rameni. ~Alena je vzdihnila in si zakrila oči. ~Spet je
1824 XXIII|      pokadil cigareto, potem vstal in stopil k Aleni: ~"Dušica,
1825 XXIII|              Alena je naglo vstala in umaknila roko, katero je
1826 XXIII|           Vrzi njeno pismo v ogenj in pozabi. Bodi močna in bodiva
1827 XXIII|        ogenj in pozabi. Bodi močna in bodiva hvaležna usodi, da
1828 XXIII|            ji je poljubil obe roki in naglo odšel. ~Ko ga je objel
1829 XXIII|         udih ga je zeblo. ~Nemiren in zbegan je hitel proti domu.
1830 XXIII|            lučki sedela na zapečku in molila. Zapahnil je vrata
1831 XXIII|       ustavljal, postajal pri oknu in naslanjal čelo ob šipe.
1832 XXIII|        začel hoditi še hitreje gor in dol. Trdi koraki so odmevali
1833 XXIII|      koraki so odmevali skoz strop in dramili mater, ki je milovala
1834 XXIII|          sina, ker se toliko trudi in študira. Ura se je bližala
1835 XXIII|       bližala polnoči. Sto načrtov in sto premislekov je preudaril,
1836 XXIII|          premislekov je preudaril, in sto jih zavrgel. Slednjič
1837 XXIII|      topotnil z nogo, vrgel klobuk in suknjo na posteljo, potegnil
1838 XXIII|         začel vanj skladati knjige in izpiske. Navrh je zložil
1839 XXIII|             Navrh je zložil obleko in pokrov zaprl. ~"Končano,"
1840 XXIII|         rano jutro je šel k materi in ji razodel, da mora nenadoma
1841 XXIII|           blazino zadnji prihranek in mu ga dala. ~"Hvala lepa,
1842 XXIII|            v kropivček ob postelji in od daleč kropila popotnika. ~
1843 XXIII|            zakrila lice pred Maro, in rekla užaljena:  "Kaj mi
1844 XXIII|         noč!" ~Mara se je zasukala in odfrlela pojoč iz sobe. ~
1845 XXIII|            potem se pa kakor strta in pohojena zgrudila na stol,
1846 XXIII|        stol, nagnila glavo na mizo in začela ihteti... ~Za nekaj
1847 XXIII|          je vodil. Naveličal se je in je šel." ~Alena ni o vsem
1848 XXIII|           pomežiknil izpod klobuka in da so za njenim hrbtom ljudje
1849 XXIII|            poslej češče obiskovala in ji obetala in razkladala
1850 XXIII|           obiskovala in ji obetala in razkladala nove načrte,
1851 XXIII|        donel, njen smeh je bil jok in trpljenje. ~Najrajši je
1852 XXIII|             da se oglasi pismonoša in ji prinese pismo. Minil
1853 XXIII|      občutilo, je ljubilo ljubezen in sovražilo srd. ~"Prav ima,
1854 XXIII|       delala opazke -- a seveda -- in trosila med ljudi. Prav
1855 XXIII|           tedni, Alena je verovala in trpela. Vsak stavek, katerega
1856 XXIII|         pesem. Da, da, pride ura! ~In vendar vse koprnjenje srca
1857 XXIII|           ter glodala v njeni duši in ji pila kri. Alena je bledela
1858 XXIII|         pila kri. Alena je bledela in v gluhih nočeh bedeč klicala
1859 XXIII|       dvignila iz te grozne samote in ji utešila srce. ~Nekega
1860 XXIII|        kateder, otroci so zašumeli in začeli šepetati. Ni jih
1861 XXIII|       redko posveti v življenje -- in samo žarek, drugega nič.
1862 XXIII|         ustaljenih razmer, gmotnih in družabnih, ker ga zveza
1863 XXIII|        drugič. Topa je zvila pismo in ga skrila v žep. Pred očmi
1864 XXIII|       dečkov je planilo skoz vrata in je klicalo na pomoč. ~Ko
1865 XXIII|             je vprašala iznenadeno in gledala po sobi kakor tujka. ~"
1866 XXIII|         smete!" ji je branila Urša in ji s staro roko popravljala
1867 XXIII|            se je trudno nasmehnila in pokazala s prstom. ~"Tam
1868 XXIII|               Tam v žepu poišči -- in preberi. Vse zveš!" ~Minka
1869 XXIII|     Minkino lice v zaničljive gube in ko je prebrala, je razsodila: ~"
1870 XXIII|          ves on! Slabič, brez srca in poguma, ki išče zložne poti
1871 XXIII|        poguma, ki išče zložne poti in se boji boja, ki mu je žensko
1872 XXIII|            kosce, jih vrgla na tla in jih z nogo poteptala. ~"
1873 XXIII|           Minka, sedaj sem sama -- in sama pojdem v boj po trudni
1874 XXIII|           roke po Minki, jo objela in se razjokala na njenih prsih