Chapter

 1 I    |     potem spat! Jutri bo zgodaj dan. Lahko noč!" ~"Lahko noč,"
 2 I    |   ognjem pripravljanja za drugi dan. Škripala so vrata visoke
 3 III  |                           III. ~Dan pred Aleninim odhodom je
 4 III  |         Aleninim odhodom je bil dan razburjenja. Alena je prepevala
 5 III  |          Nosil jo je v duši ves dan in vso noč -- preden je
 6 III  |        ali bi -- odložili za en dan, za dva dni! Kakor hočeta!
 7 IV   |          Vedno delo, isto delo, dan na dan, to ubija človeka,
 8 IV   |         delo, isto delo, dan na dan, to ubija človeka, da mora
 9 V    |         priden?" ~"Je šele prvi dan, Viktorček! Pohvalo boš
10 V    |          tu ne vzdržim! Samo ta dan! To je groza!" ~Začela je. ~
11 VI   |         veseljem kakor prejšnji dan. Toda kljub dobri volji
12 VII  |     Našla jo je, kakor prejšnji dan, pri delu za Miklavža. ~"
13 VII  |       je bilo, da bi planila na dan s svojim načrtom, pa se
14 VII  |      pismo, ki ga je nosila ves dan v žepu in ga med dnem prebrala
15 VII  |       si kaj, da bi te koj prvi dan ne obiskala z nekaj vrsticami
16 VII  |     nate misliva, tudi ti noben dan ne pozabi na naju in na
17 IX   |   službe morda stradali leto in dan, vi ste prav taki, kakor
18 X    |   Gosposka bolezen! Ko bi le en dan nosila moje skrbi, bi ji
19 X    |         in načrta. ~Ko je drugi dan sedla Alena k obedu, ji
20 X    |       je samo v naši fari. Vsak dan kdo pristoka in priberači
21 XII  |     napotil k Strniški. ~"Dober dan Bog daj, gospodinja!" ~Strniška
22 XII  |       za ceno, kakor vam je oni dan ponujal. Jaz sem seveda
23 XIII |         se mi oddahnemo? Noč in dan, ven in ven: -- delo --
24 XIV  | utemeljeno njeno veselje. ~Pust dan je bila tista novembrska
25 XV   |      žalostna pri oknu. ~"Dober dan, gospodinja!" ~Minka je
26 XVII |         pela svojo pesem noč in dan, Strniškini gozdovi so bili
27 XIX  |      Zakaj? Pomisli, včerajšnji dan! In ti po vsem tem mirno
28 XIX  |  poglejte no k njemu! Ves ljubi dan tiči zgoraj." ~Alena je
29 XX   |         zamišljen ponavljal čez dan obdelano snov. Toda kmalu
30 XX   |         večer do božiča. ~Tisti dan pred božičem so po kosilu
31 XX   |        ste bili v Ljubljani?" ~"Dan sem imel, dan, gospodična,
32 XX   |     Ljubljani?" ~"Dan sem imel, dan, gospodična, zaradi tistega
33 XXI  |          Na nedolžnih otročičev dan je šla iz Zaselja po strmi
34 XXI  |       mogočno polhovko. ~"Dober dan," je pozdravila Minka z
35 XXI  |       palic sem polomil leto in dan nad njimi, pa je vsak oče
36 XXII |              XXII ~Na sv. Blaža dan je bil v Zaselju semenj --
37 XXII |   živine so dokaj nagnali. ~Ves dan so bile gostilne nabito
38 XXII |         se niso srečali leto in dan, so si sredi ceste segali
39 XXII |        se glasno pozdravljali. ~Dan se je že globoko nagnil,
40 XXII |        Joka ni bilo!" ~"Ker ima dan," je pojasnil krčmar in
41 XXII |        postavil vino na mizo. ~"Dan?" se je zamislil Andrec
42 XXII |        Nič se ne čudim, ker ima dan, zakaj Jok ima grehov na
43 XXII |      skrbi! Vsako leto je na ta dan barantal z nami hribovci
44 XXII |  narejen -- na sv. Treh kraljev dan! Saj veš, Andrec?" ~"Posojilnico
45 XXII |       istih naukov kakor noč in dan. Naš ni bil prej za Minke
46 XXII |             Kdo je to rekel? Na dan z njim! Povej ime, Markovec!
47 XXIII|  nemirno dvigale, niso mogli na dan vzdihi. Zdelo se ji je,