Chapter

 1 I   |          zasebni službi." ~"Veš, oče, Alena ima prav, res ima
 2 I   |            Torej poskusimo tu!" ~Oče je pokazal s prstom na oglas
 3 I   |        grem stran." ~"Stran..."  Oče in mati sta zaeno ponovila
 4 I   |      Teplo te bo to med tujci!" ~Oče si je z modro ruto otrl
 5 I   |         šli danes v upravništvo, oče?" ~"Šel. Ga poznajo. Bogat
 6 I   |           se je nekoliko razvnel oče, "ime še ni človek. Tudi
 7 I   |          krog pasu. ~"Kakor hoče oče, in ti! Saj vesta, da moja
 8 I   |   spogledala, oči so govorile in oče je odločil. ~"Res je, to
 9 I   |          prijemlje v kolenih." ~"Oče, ti si čuden, ne razumeš!
10 I   |      nismo kar tako! In pomisli, oče -- Baruša se je razgrela
11 II  |      mizo, katero jim je pogrnil oče tako nenavadno darežljivo.
12 II  |         naredim. Kaj me briga." ~Oče je dvomljivo zakašljal,
13 II  |         ne ubijaj s paglavcem." ~Oče je še enkrat pokašljal in
14 III |         najdrobnejše malenkosti, oče je pa pozabil na naslanjač
15 III |       rodbini prvič v življenju. Oče je ni pozabil. Nosil jo
16 III |      pritekli dve veliki solzi. ~Oče je molčal. Krog ustnic so
17 III |             Ali vzkrika ni bilo. Oče je sključen odšel v sobo,
18 III |          enkrat so se ji orosile oče, še enkrat je srce zakrvavelo
19 V   |             Tako je vprašal sina oče, ko si je po večerji nalival
20 V   |       prta. ~"Pusti!" je zagrmel oče. "Če ne -." ~Ozrl se je
21 V   | kljubovalnost. ~"Ná, pa še te!" ~Oče je pograbil še tri jabolka
22 VI  |          je na dom. ~Pri peči je oče z omotanimi nogami, mati
23 VI  |          že tolikokrat ponovila. Oče prikimava, sreblje iz skodelice
24 VI  |          na trgu, ga dobiš." ~In oče se nagne nazaj v naslanjaču --
25 VI  |    poljubila na čelo. ~"Ni kakor oče, ni ne! Sicer bi mi bil
26 VII |          je videla, kdo ji piše, oče ali mati. Preprosta pisava
27 VII |   boginjo, in ko tak večer stopi oče na prag, vrnivši se s polja,
28 VII |    Zbogom! ~  Tvoja mati in tvoj oče~ do groba in še~ do groba
29 X   |        pa cmeravec in kisavec!" ~Oče se je od srca smejal otroku,
30 XIII|          pestmi, da bi se rešil. Oče ga je pa dvignil kvišku
31 XIII|    višavi. ~"Otrok, zapomni! Več oče ne more prinesti sinu, kakor
32 XIII|          Tako je prav," je rekel oče in postavil fanta na tla. ~
33 XIII|          krono, kateri mu je dal oče, ker mu iz gozda ni mogel
34 XV  |        pismo. Zdelo se ji je, da oče občuti ta poljub, da bo
35 XVII|       pogledi. Časniki poročajo, oče bere poročila izpred sodišča,
36 XX  |      Kako ci-ci," je pregledaval oče izrezke in se čudil. ~"Ate,
37 XX  |       potnike in še preden jo je oče dobro spoznal, mu je že
38 XX  |        si le prišla, Alenčica!" ~Oče ji je še enkrat stisnil
39 XX  |        Alenčica," je trčil z njo oče in jo spet prijel za roko. ~
40 XX  |           Pred drevescem je stal oče Janez in mati Baruša. Sredi
41 XXI |        dan nad njimi, pa je vsak oče trdil, da jih še premalo
42 XXI |     dobro, Alenčica!" je govoril oče. ~"Če ne bo preveč, če ne