Chapter

 1 I    |     Tako nasprotje je nastalo v sobi, ko je stopila živahna hčerka
 2 I    |       trudna od tega tekanja po sobi dovršila svojega posla. ~"
 3 II   |        z meglenimi kolobarji. V sobi Janeza Trpotca pa ni gorela
 4 V    |          da so se zakotalila po sobi, in zbežal skozi vrata. ~
 5 V    |         Da je bila Alena sama v sobi, bi bila od strahu zakričala,
 6 V    |       vstal in hodil togotno po sobi, da so šklepetale šipe po
 7 V    |    lahko noč ni rekla. ~V svoji sobi je segla po peresu, da bi
 8 VI   |        vstal in se sprehodil po sobi. Stopil je k oknu in, kakor
 9 VI   | dremotna. ~Takrat je v sosednji sobi s hripavim glasom nekdo
10 VI   |       iskal razmetane obleke po sobi. Alena mu je pomagala, ko
11 IX   |        hrbtu in začel hoditi po sobi gor in dol. ~Glava se mu
12 IX   |        obraz. Hodil je naglo po sobi, pogledal vselej na pismo,
13 IX   |     ostudno zagrčalo v sosednji sobi, in jo je v mračni slutnji
14 IX   |        je narekoval in hodil po sobi. ~Tri daljša pisma je napisala
15 X    |        samozavestnim korakom po sobi, prižgala luč in sedla k
16 X    |        se je veselo zasmejala v sobi in takoj zaspala. ~
17 XV   |       njemu in stopila korak po sobi. ~"Gosposka naj govori!
18 XVI  |         glavo in se ogledala po sobi. Po vseh kotih je šel njen
19 XVI  |         ure je preždela v svoji sobi ob zaprti knjigi. Ko bi
20 XVI  |      škoduje, ker preveč tiči v sobi. Po taki vožnji se je vrnila
21 XVI  |       so napeto čakali v šolski sobi. Z njimi očetje in matere. ~
22 XVI  |      njimi očetje in matere. ~V sobi je medlo gorela sveča. Ko
23 XVI  |         radostno očaranje in po sobi je zaplul vzdih začudenja:
24 XVI  |        ki jih čakajo v sosednji sobi. Spet je zapel zvonček in
25 XVII |    odzval samoten ženski glas v sobi. Mati je sedela na postelji,
26 XVII |        Potem vas obiščem v vaši sobi -- saj dovolite, in vam
27 XVIII|       za učila, se sprehodil po sobi in ogledoval skoz zlate
28 XVIII|       pouku, ko sta bila sama v sobi, je nagovoril nadzornik
29 XVIII|        ji je treba pospraviti v sobi, ter odvihrala iz sobe proti
30 XVIII|     Dolgo je hodil zamišljen po sobi, preden je pozval vse učiteljsko
31 XIX  |   Vstala je in začela hoditi po sobi. Za nekaj časa se je ustavila
32 XIX  |       Brestu!"  Minka je šla po sobi gor in dol. Nato je rekla: ~"
33 XIX  |  Alenino trkanje odzval Brest v sobi, jo je spreletelo. Kakor
34 XX   |       luč. Ko je nastala tema v sobi, je šele opazil, kako lije
35 XX   |        okno. Začel je hoditi po sobi, zamišljen, s povešeno glavo. ~"
36 XXI  |   raznovrstni drobiž po Alenini sobi. ~"Čestitam! Izborno si
37 XXI  |          ko je Alena že v svoji sobi brala Brestovo pismo. ~Pismo
38 XXIII|        je začel hoditi jezno po sobi. Alena se je borila. ~Naenkrat
39 XXIII|  klobuka. Razburjen je begal po sobi. Včasih se je ustavljal,
40 XXIII|        iznenadeno in gledala po sobi kakor tujka. ~"Hvala Bogu,"