Chapter

 1 I    |      jutri zjutraj greš z Aleno k Smrekarju. Vlak odhaja ob pol sedmih.
 2 I    |       Potem se midve zgroziva pri Smrekarju, češ, kakšna vas, kako gnezdo,
 3 II   |          in hči iskali službe pri Smrekarju. Dokler je bil doma, je
 4 II   |       poslušaj! Alena gre takoj k Smrekarju!" ~"Za koliko ste se pogodili?" ~"
 5 III  |      nekoliko namuznil. V vasi ni Smrekarju nihče rekel gospod. ~"Prosim,
 6 IV   |        stavkih očrtal razmere pri Smrekarju. "Da, ni zastonj filozof,
 7 VI   |     spodpolznil po mizi, glava je Smrekarju omahnila na laket. V sanjah
 8 VI   |         po kavi. "Pošastne sanje! Smrekarju se boste režali, kajpak,
 9 VI   |       kako bi prekrižala ta načrt Smrekarju in Joku. ~Ko jo je pa srečal
10 VII  |       roke in šle skozi vas proti Smrekarju. ~Tistega dne Smrekarja
11 VIII |      preden je zapel. ~"Zdajle bi Smrekarju lahko zajec pretekel pot,
12 VIII |       tako neumen, kakor se sanja Smrekarju." ~Takole se mu je nenadno
13 VIII |           njegova noga. Ko je pri Smrekarju v temi otipal, da še ni
14 IX   |       zamolčala, kar je slutila o Smrekarju. Tudi na to je pomislila,
15 IX   |     obtičalo. Obrnila se je proti Smrekarju in uprla vanj oči. ~"Strniško
16 XI   |         je tu in tam prišel Jok k Smrekarju. Toda pred njo se ni pojavil
17 XII  |           pamet, da niste prodali Smrekarju za ceno, kakor vam je oni
18 XII  |         sama, vam rečem: Prodajte Smrekarju, ampak pet tisoč več mora
19 XIII |     zbodel. Vstal je, se poklonil Smrekarju in mu segel v roko. ~"Pozdravljeni!"
20 XIII |           ni prav. Torej, kako?" ~Smrekarju so se oči zabliskale ob
21 XIII |          Alena, vi niste krivični Smrekarju!" ~Glas se je tresel tudi
22 XIV  |              Alena je odšla proti Smrekarju, Minka se je napotila v
23 XVI  |           ki je prihajal zvečer k Smrekarju, čula je prepire med obema.
24 XVI  |        povedal, da je povabljen k Smrekarju. ~Alena, vsa prevzeta od
25 XVI  |           jezni, ker vas ni več k Smrekarju?" ~"Jezen? Kako to vprašate?
26 XVII |      škornji, ko je krevsal proti Smrekarju. Oba sta za hip obstala.
27 XVII |        poslovila in krenila proti Smrekarju. Žive duše ni bilo na poti.
28 XVII |           koraki. ~"Sedaj moram k Smrekarju, ker me je povabil. Pojdite
29 XIX  |          da po obedu takoj odpove Smrekarju službo. ~S strahom je pričakovala
30 XIX  |           naglo in odločno. ~"Pri Smrekarju je bil." ~"No, in?" ~"Je
31 XX   |        obstal. ~"Ko bi pogledal k Smrekarju," je hinavsko preudarjal
32 XX   |      drugi večer in takoj odšel k Smrekarju. ~"Saj res nisem iz železa,"
33 XXI  |        Silvestrovo opoldne že pri Smrekarju, ker je Štefan zaradi nje
34 XXI  |          Alena na Silvestrovo pri Smrekarju in je vsa radostna vezovala
35 XXII |           si vsi, tudi Rahn<138>, Smrekarju bo še toča bila, da ga bo
36 XXII |        nisi oddal Strniški, ampak Smrekarju." ~"Kdo je to rekel? Na
37 XXII |           molčeča procesija. ~Pri Smrekarju so položili Joka na klop
38 XXII | posvaljkano pismo, še zapečateno. Smrekarju se je roka tako tresla,
39 XXII |          ki jih je dobro poznal. ~Smrekarju je ginila kri z lic, srce
40 XXIII|         na sprehod, v gostilno, k Smrekarju, da so njih govorice zlobne,