Chapter

 1 I   |        je to. Ko bi stopila še enkrat do nadzornika in bi mu razodela:
 2 I   |       glavo med dlani in ga še enkrat poljubila na lice in takisto
 3 I   |       govorimo. Pokažite mi še enkrat oglas!" ~Alena je brala
 4 I   |      nikoli!" ~Baruša se je še enkrat namrgodnila, ker jo je zabolela
 5 I   |      gibaje s prsti na roki še enkrat pregledal izdano vsoto.
 6 I   |         je sklenila roke in še enkrat pregledala. Potem je pa
 7 I   |       za časek pomolčala in še enkrat zavzdihnila: ~"Kakor je
 8 I   |         Trpotec je vstal in še enkrat mrmraje ponovil: ~"Taka
 9 II  |       s paglavcem." ~Oče je še enkrat pokašljal in ni nič rekel. ~
10 III |  trepetajočimi ustnicami in še enkrat položil desnico na njeno
11 III |  Zbogom, papa!" je zadonela še enkrat na dnu stopnic. ~"Zbogom,"
12 III |       kot praznega oddelka. Še enkrat so se ji orosile oče, še
13 III |       so se ji orosile oče, še enkrat je srce zakrvavelo in zahrepenelo
14 IV  |    besedo poprosil: ~"Začni še enkrat! Zdaj poslušam!" ~Alena
15 IV  | poslušam!" ~Alena je začela še enkrat, toda drugače... ~Uri sta
16 IV  |     veselilo. ~"Kaj ga poznam? Enkrat sem govorila z njim, pa
17 V   |      nego manj." ~"Ko bi ga še enkrat poprijel?" ~"Ne bom ga!
18 VI  |     Edino konjski hlapec se je enkrat začudil z zategnjenim "aha-a",
19 VI  |    loputal z durmi. ~"Povej še enkrat, kako je s Strniško! In
20 VI  |     tako učila? To ni križ! Še enkrat!" ~Viktor se je smejal in
21 VI  |        zagrabi tisočake, če le enkrat krepko poseže, prav sedaj
22 VII |      sobo. ~Tu je razgrnila še enkrat predse pismo, ki ga je nosila
23 VIII|        po listnico, se ozrl še enkrat naokrog, pogledal tudi nazaj
24 VIII|      tako razmišljal, se je še enkrat ogledal po okolici in nastavil
25 IX  |      če ne veste, vam povem še enkrat -- in povem tudi to, da
26 X   |       Minila je že polnoč. ~Še enkrat je nadrobno preudarila vse,
27 XII | pozdravljeni!" Med durmi je še enkrat obstal in se obrnil ter
28 XIII|       ponovil Smrekar in se še enkrat otrl okrog ustnic. ~Alena
29 XIII|      zbodla. Zato je povzel še enkrat. "Gospodična Ale na je vihrava,
30 XIII|  pripovedovala, ne da bi se le enkrat ozrla vanj. Čutil je, kako
31 XIV |  precej mojih misli!" ~"Vendar enkrat!" se je zasmejala Mara. ~"
32 XIV |  igrala okrog ustnic, ko je še enkrat ponovil: delo za narod. ~
33 XIV |   Oprosti, Alena." ~Mara je še enkrat z rahlim sunkom opozorila
34 XV  |     jaz še imela in bi jo samo enkrat še mogla objeti." ~Minka
35 XV  |         Minka," je ponovila še enkrat in glas ji je bil nenavadno
36 XIX |       vasi. Potoma je Minka še enkrat Aleno opozorila, naj vztraja
37 XIX |         Brest ji je stisnil še enkrat roko in jo hrepeneče pogledal. ~"
38 XX  |        Smrekar!" ~"Vendar spet enkrat! Me veseli!" ~Štefan mu
39 XX  |       Alenčica!" ~Oče ji je še enkrat stisnil roko in jo gledal
40 XXII|       pricmeri vsak teden vsaj enkrat domov iz zapora, potem pa