Chapter

 1 I    |   sobico. Ko so se že vrata za njo zaprla, je Baruša prijela
 2 I    |      in se ni srdila na moške. Njo je le ena edina misel prevzela:
 3 IV   |       V njej je valovilo, pred njo je stal še vedno Smrekar
 4 IV   | zažugala z roko in napravila z njo kretnjo, katero je fant
 5 IV   |      jo zataknila za pas. Pred njo se je dvigalo novo poslopje,
 6 VI   |   zagrabil naročje stelje pa z njo vred prijel mešetarjevo
 7 VII  |    tihi noči ležalo pismo pred njo in so gledale vanjo te okorne
 8 VIII |         kot da bi hodil tudi z njo. Več kot pol ure je že bil
 9 IX   |      roko ter vriskaje odšel z njo v hlev po ovčke. ~"Alena,
10 X    |        ni hotela, in je sodila njo tako kakor njega. ~"Hinavska
11 X    |       kozarce ter jih nesla za njo v kuhinjo. Tam je stal pred
12 X    |       je klobuk in ubežal pred njo iz sobe. Aleni je bilo všeč,
13 X    |      všeč, da ni deček silil z njo, ali vendar jo je zabolelo.
14 X    |        kakor preganjani. ~Pred njo se je dvignila bela stena
15 X    |    steze, in začela udarjati z njo po orumenelem listju, da
16 XI   |     Jok k Smrekarju. Toda pred njo se ni pojavil in nikdar
17 XI   |        bolj jo prikrivajo pred njo. Dasi ji ni Smrekar niti
18 XI   |       je krajšala razdalja med njo in Brestom: ~"Brest je filozof,
19 XIII |   občutila, da jo je vleklo za njo. Toda luč je že izginila
20 XV   |    naznani. ~Ko je ležalo pred njo zapečateno pismo, se je
21 XV   |        rada!" ~Minka je šla za njo preko ceste in jo prijela
22 XVI  |       ne pride v dotiko tudi z njo, ki mu je zaupala, in bi
23 XVII |         da so se dvignili pred njo težki škornji, ko je krevsal
24 XVII |       je šele starica ozrla za njo in vprašujoče pogledala
25 XVII |   Okrenila se je ob vratih, za njo je stopal Brest. ~"Pazite!"
26 XVIII|        je bila naperjena zoper njo, in h koncu stisnila drobno
27 XIX  |  dovršeno dejanje je stal pred njo načrt: Po božiču se ne vrnem
28 XIX  |  preden bi se drznil zapletati njo v to stvar. ~Brestovka je
29 XIX  |    odšla, Minka se je ozrla za njo. ~Ko se je na Alenino trkanje
30 XIX  |       Brest in stopil tik pred njo. ~"Ah, ko sem tako nesrečna!" ~
31 XIX  |        je obrnila in odšla, za njo je stopal Brest, ki je čutil
32 XX   |       se je, ko je obstal pred njo, in se parkrat prestopil,
33 XX   |  prišla, Alenčica," je trčil z njo oče in jo spet prijel za
34 XXI  |    prijel za kučmo in udaril z njo po mizi, da se je pokadil
35 XXII |   sedaj pa takole! Vse dere za njo in zagotovo, da jo imajo
36 XXII | potegnil listnico in potrkal z njo ob mizo. ~"Kako smo bogati,"
37 XXIII|      tem zvedela ničesar. Pred njo so ljudje molčali. Le če
38 XXIII|      bi poslali koga po Minko. Njo bi rada!" ~"Prav imate,