Chapter

 1 I  |       mudila v kuhinji. ~Njegova Baruša je poznala ta kašelj. Kmalu
 2 I  |      možem je stala žena. ~"Viš, Baruša, kakor sva se pogovarjala,
 3 I  |           gre lačen od sklede." ~Baruša je skomizgnila z rameni.
 4 I  |      vnovič sam: ~"O, poznam te, Baruša; vse dobre matere ste take.
 5 I  |          drugače, nego je trdila Baruša. ~"Po moji pameti in previdnosti
 6 I  |         in kakor zamaknjen. Tudi Baruša ni odmaknila oči od njenega
 7 I  |          moja ne velja nikoli!" ~Baruša se je še enkrat namrgodnila,
 8 I  |        potrebnih in nepotrebnih! Baruša, jutri zjutraj greš z Aleno
 9 I  | pojutrišnjem..." je spregovorila Baruša, ne da bi ugovarjala, ampak
10 I  |         tako! In pomisli, oče -- Baruša se je razgrela in se s širokimi
11 I  |          vrata za njo zaprla, je Baruša prijela za kljuko in naročala: "
12 I  |         vrnila iz kuhinje. ~"Na, Baruša, poglej jih!" ~Oči so mu
13 I  |        travniku so se mu zdele. ~Baruša je hitro štela: ena, dve,
14 I  |         nekdaj v uradu: "Prav." ~Baruša pa je molče hudobno pomežiknila
15 I  |      prevelike radodarnosti; ali Baruša se je dvignila na prste
16 I  |       drsal nazaj k naslanjaču. ~Baruša je še nekaj časa prenašala
17 I  |       zopet v zvezdo na stropu. ~Baruša je obmolknila in iskala
18 II |          mi bilo po volji. Seve, Baruša je že taka! Le nobel! --
19 II |   pogovarjal sam s seboj. ~"Viš, Baruša, kaj sem napravil? Vem,
20 II |     odprla in sta stopili v sobo Baruša in Alena. ~"Moj Bog," se
21 II |          Moj Bog," se je zavzela Baruša strahoma, "moj Bog, Alena,
22 II |         stari navadi, bi si bila Baruša uprla komolce ob boke, stopila
23 II |       težko kopo. Toda nič tega, Baruša se je zasmejala, da je plosknila
24 II |      kakor vidim? O, to znaš, e, Baruša, saj pravim in še porečem,
25 II |      vaju čakal! Ni prav tako?" ~Baruša se je šele tedaj ozrla po
26 II |         pač z njima in čakal, da Baruša začne zgodbo sama.- ~"Torej,
27 II |      tako grda reč, bi mislil." ~Baruša ni hotela slišati te opazke
28 II |        pogovor drugam, ker se je Baruša vznevoljila zaradi hčerine
29 II |   zamašiti. ~"Kosilo? Je bilo?" ~Baruša je tlesknila z jezikom in
30 II |        ime!" je takoj pripomnila Baruša. ~"Deček me je pogledal
31 II |      pokašljal in ni nič rekel. ~Baruša je pa dvignila kozarec: "
32 II |        očitno, da je celo vesela Baruša opazila in osupnila. ~Ko
33 II |        krožnike v kuhinjo, se je Baruša nagnila do moža in pošepetala: ~"
34 II |         aha -- ali pa nesreča!" ~Baruša je za hip obmolknila. ~Nato
35 III|         prepevala in se smejala, Baruša je skrbela s pristno materinsko
36 III|          kar se je dalo hladno. ~Baruša je segla po rutico, se ozrla
37 XX |     hrupno odprl vrata nastežaj. Baruša je stala sredi sobe in že
38 XX |        je stal oče Janez in mati Baruša. Sredi med njima Alena.