Chapter

 1 III  |       Tudi Alena je pomislila na Bresta, ko je bila sama. Toda spomin
 2 IV   |         In domislila se je Ivana Bresta in nič več ni zasledila
 3 IV   |          ga poznate?" ~"Koga?"  "Bresta! Saj je njegova pisava!" ~
 4 VI   |        za Maro -- z Dunaja -- od Bresta -- seveda -- sama ljubezen!" ~
 5 XI   |      dovršil semester." ~Tako je Bresta hladno obsodila Minka, kateri
 6 XIII |      gledat?" ~Tako je pozdravil Bresta Smrekar, ki se je po večerji
 7 XIII |    gozdov in stopil v obednico. ~Bresta tak pozdrav ni kar nič zbodel.
 8 XIII |          z žarečimi očmi gledala Bresta in mu pritrjevala. ~"Prav
 9 XIII |         spat. ~Alena je spremila Bresta s Smrekarico vred do vežnih
10 XIII |     Alena je pomolčala in zrla v Bresta. V mesečini so bile njene
11 XIII |   ustavila na poti, stopila pred Bresta in še vsa drhteča od jeze
12 XIV  |     povabila na čajni večer tudi Bresta. Saj je revež. Doma tiči
13 XIV  |         bi bil ljubši večer brez Bresta. ~"Saj je res revček, le
14 XIV  |       onega večera ni več videla Bresta. Često jo je mučil dvom,
15 XIV  |       sedle okrog mize. ~"Ali si Bresta povabila?" ~"Sem. Nič se
16 XIV  |        Minka sta se poslovili od Bresta in zaprli vrata.  "Kaj siliš
17 XV   |    nagajajo." ~"Zakaj?"  "Zaradi Bresta!" ~"Zaradi Bresta? Zakaj
18 XV   |         Zaradi Bresta!" ~"Zaradi Bresta? Zakaj zaradi njega? In
19 XVI  |  izginili strahovi. Želela si je Bresta. Toda odkar je začelo snežiti,
20 XVI  |        Koprnela je, da bi videla Bresta in se prepričala, je li
21 XVI  |        Smrekar je v veži povabil Bresta na večerjo. ~"Pridita z
22 XVI  |       šla hitro po ozki gazi tik Bresta in srce ji je močno utripalo. ~"
23 XVII | Smrekarja in še zoper predrznega Bresta. ~Po šoli si je ogrnila
24 XVII |        izginil hipoma ves srd na Bresta, kakor iskra ji je bilo
25 XVII |          šolo je Minka opozorila Bresta, da se ji zdi mati dokaj
26 XVII |         omahnila in se zadela ob Bresta. ~Zadonel je njen smeh.
27 XVII |          to vprašanje je Smrekar Bresta srdito pogledal, se nagnil
28 XVII |       naša, torej me ne briga!" ~Bresta je tak odgovor spekel, da
29 XVII |     nagloma vstal in stopil pred Bresta. ~"Povejte vi tisti svoji
30 XVII |      Kako je?" je vprašala Alena Bresta, ko je vstopil. Videla je
31 XX   |        je velel prinesti vina in Bresta je povabil na večerjo. ~
32 XX   |          se je ozrla in spoznala Bresta. Srce je vzkipelo, bela
33 XXIII|       Aleni in Ivanu. Ni ljubila Bresta, toda ženska gizdavost jo
34 XXIII|    nikdar!" ~Alena se je ozrla v Bresta s trpljenja polnim pogledom.
35 XXIII|           Alena je videla, da je Bresta spreletelo. Vendar ji je