Chapter

1001 XVII |         doma?" ~"Je, seveda je! Uči se. Čajte, ga pokličem." ~Mati
1002 XVII |          potrkala v strop. ~"Takole se kličeva! V podstrešni sobici
1003 XVII |            je, da ima mir." ~Takrat se je oglasila Alena izza vrat,
1004 XVII |           vedno stala. ~"Ne trudite se, mama, ga pokličem jaz!" ~
1005 XVII |           vegaste stopnice. ~Takrat se je šele starica ozrla za
1006 XVII |             podstrešni sobici. Roka se ji je tresla in srce je
1007 XVII |         Knjigo je pustil na tleh in se približal Aleni, ki ni zaprla
1008 XVII |         zato sem prišla!" ~Okrenila se je ob vratih, za njo je
1009 XVII |        opozoril vrh stopnic. ~Alena se je ozrla. ~"Silno rada bi
1010 XVII |        nekam tuje, kmetiško. Nehote se je ozrla na mater in pogledala
1011 XVII |         Nato je podal roko Minki in se opravičil, obrnjen proti
1012 XVII |           da, Janez ostaneš! Kaj bi se pačil! Vidiš, gospodična
1013 XVII |          ste preljubeznivi!" ~Brest se je priklonil, krog ustnic
1014 XVII |            žebelj poleg postelja in se skušala, oprta na komolce,
1015 XVII |           Minkino desnico, kakor bi se upa polna oprijemala vrvi,
1016 XVII |          Minka opozorila Bresta, da se ji zdi mati dokaj slaba
1017 XVII |          treba zdravnika. ~Nato sta se Brest in Alena poslovila
1018 XVII |          sta polagoma, molče. Brest se je ozrl po poti nazaj, in
1019 XVII |        presoditi v mraku in metežu, se ni bilo nadejati popotnika
1020 XVII |      spregovoril: ~"Gospodična, ali se vam ne zdi, da bi bilo to
1021 XVII |         kakor vam je želja." ~Alena se je za hip ustavila in se
1022 XVII |            se je za hip ustavila in se ozrla izpod kapuce v njegove
1023 XVII |            grudi, da je omahnila in se zadela ob Bresta. ~Zadonel
1024 XVII |            Povejte odkrito!" ~Brest se je nenadoma razvnel, razgrnil
1025 XVII |             prijel Aleno za roko in se ustavil. Tudi Alena se je
1026 XVII |           in se ustavil. Tudi Alena se je ustavila in ga pogledala
1027 XVII |           briga! Molčiva o tem, ker se mi studi. Grozi mi nekaj
1028 XVII |             Le pridite! Dokažem, da se nikogar ne bojim!" ~Luč
1029 XVII |        glave. Na dvignjenem čelu so se črtale jezne gubice, kljubovalnost
1030 XVII |       računal. Ko je vstopil Brest, se ni takoj ozrl, ampak je
1031 XVII |             vas vrag nosi? Kakor bi se zalezli v jazbino!" Nato
1032 XVII |      zamerite, da vas motim!" ~"Nič se ne bojte, se ne dam zlepa
1033 XVII |          motim!" ~"Nič se ne bojte, se ne dam zlepa zmotiti! Doženem
1034 XVII |          rad prišel! Toda zaril sem se v knjige -- moram, in mati
1035 XVII |            privzdignil obrvi, potem se zasmejal, da je nagnil glavo
1036 XVII |            vi ste tako abotni?" ~In se je zasmejal še glasneje. ~"
1037 XVII |         skušenj ima pa vendarle, ko se sili okrog po hišah." ~"
1038 XVII |            to je prava beseda. Sili se ta ženska -- kakor obad.
1039 XVII |       tistega pisma na Strniško, ki se je izgubilo, s katerim je
1040 XVII |             Bresta srdito pogledal, se nagnil na stolu naprej,
1041 XVII |         pismonoša? Kaj me briga, če se je izgubilo?" ~Brest je
1042 XVII |           me ne umejte napak. Danes se je namreč tole pripetilo.
1043 XVII |         pijanček. Če sta v precepu, se izvijeta iz njega. Poznam
1044 XVII |           je tak odgovor spekel, da se je vzburil v njem žolč in
1045 XVII |             vsakim po gladki cesti, se je premagal in vprašal mirno
1046 XVII |           In vi ste ji grozili, ker se je uprla..." ~Smrekar se
1047 XVII |            se je uprla..." ~Smrekar se je začel bučno smejati,
1048 XVII |           nazaj in gledal hohotajoč se v strop. Potem je nagloma
1049 XVII |        Brestu vrata v obednico, sam se pa vrnil k pisalni mizi
1050 XVII |             mirni in ne razburjajte se! Naj vam to zadostuje. Ob
1051 XVII |            to zadostuje. Ob priliki se še kaj pomeniva. Smrekar
1052 XVII |            še kaj pomeniva. Smrekar se smeje vsemu in trdi, da
1053 XVII |        rameni. ~"Gospodična," Brest se je razvnemal, "za kar so
1054 XVII |           ustnice. - ~V obednici so se oglasili Štefanovi koraki. ~"
1055 XVII |            mu stisnila desnico. ~Ko se je pri vratih ozrl, je Alena
1056 XVII |          moral zbrati vso voljo, da se ni pri tej priči vrnil,
1057 XVII |             Aleno... ~Naslednje dni se je polegel snežni metež,
1058 XVII |          polegel snežni metež, nebo se je razvedrilo in na belo
1059 XVII |             hrepenenja. Z Viktorjem se je sankala po bregu, vriskala
1060 XVII |       sankala po bregu, vriskala in se smejala kakor razposajen
1061 XVII |       razposajen otrok. ~Bližale so se božične počitnice, od doma
1062 XVII |           duši je vstala radost, da se prvič vrne domov k staršem,
1063 XVII |             in izkušena ženska. ~Ko se je nekega dne napotila proti
1064 XVIII|          pred šolskim poslopjem, so se pojavile za šipami vseh
1065 XVIII|           dimov med odmorom. ~Minka se je vrnila mirno k podobi,
1066 XVIII|       stopil v nadučiteljev razred, se kratko pomudil in šel k
1067 XVIII|        zvezkov, jih presodil, potem se naslonil in poslušal pouk.
1068 XVIII|      kateder, odprl omaro za učila, se sprehodil po sobi in ogledoval
1069 XVIII|             nato jih opozorila, naj se vedejo in pazijo, kakor
1070 XVIII|           delo ob uradnih spisih in se zamislil v pouk. Nekaj izvirnega
1071 XVIII|           po dokončanem pouku sobo, se je nadzornik poslovil in
1072 XVIII|             in suhoparno omenil, da se po obedu vrne. ~"Ali je
1073 XVIII|          gotovo!" ~"Ljuba duša, kdo se briga za naše kravale! Bi
1074 XVIII|           briga za naše kravale! Bi se, nič ne rečem, toda za to
1075 XVIII|            Potem bi šlo!" ~Nato sta se napotili učiteljici v gostilno
1076 XVIII|            in razmišljali, vračajoč se v šolo, kam neki je šel
1077 XVIII|          mene," je omenila Minka in se smejala. ~"Zoper vas?" je
1078 XVIII|      udarila tri četrt, učiteljstvo se je razšlo po sobah. ~Kakor
1079 XVIII|           po sobah. ~Kakor dopoldne se je godilo popoldne. Nadzornik
1080 XVIII|           Gospodična, počakajte, da se dogovoriva o važni, zelo
1081 XVIII|             samo za trenutek. Takoj se je zbrala in opogumila. ~"
1082 XVIII|     nadzornik!" ~"Vi ste toženi, da se vtikate in silite v posle,
1083 XVIII|        nikomur drugemu!"  Nadzornik se je presedel na stolu in
1084 XVIII|                Moja igra ni hazard, se ne bojim, da bi mogla kdove
1085 XVIII|        Nadzornik je zakašljal. ~"Če se bavite z neumnim mazaštvom,
1086 XVIII|             je utrla ustnice, ki so se tresle od razburjenja. ~"
1087 XVIII|          odrasla dekleta. Vaše moči se bodo cepile s takim poukom
1088 XVIII|       trpela. Torej bodite modri in se ne lotite takih stvari." ~"
1089 XVIII|       politika, pot k prepirom? Kaj se vmešavate?" ~"Odločno zanikam,
1090 XVIII|             da bi bila politika, če se ustanovi zavod, ki bi marsikoga
1091 XVIII|              Ob tej deklini razlagi se ji je zdanilo. ~A tedaj
1092 XVIII|       pričale in pretiravale, Minka se je zagovarjala in odgovarjala
1093 XVIII|            celo pohvalil. ~Priče so se osramočene spogledale. Smrekar
1094 XVIII|      osramočene spogledale. Smrekar se je ponudil in predlagal,
1095 XVIII|          pozove še drugih prič. Naj se stvar ne vleče, ampak še
1096 XVIII|       pogledi zrli v šolo. ~Smrekar se je prestrašil. Kljub temu
1097 XVIII|      napraviti gaz med možmi, ki so se pa strnili še tesneje in
1098 XVIII|         Kanalje!" ~Z visokim glasom se je odzval krik izmed žensk.
1099 XVIII|           žensk. Vse je vršalo, vse se gnetlo in vpilo. ~Ob silnem
1100 XVIII|             vpilo. ~Ob silnem hrupu se je prestrašil sam nadzornik
1101 XVIII|     Ljudstvo je zagrmelo, vsa gneča se je zgibala in pritisnila
1102 XVIII|        Možje, ali res želite, da bi se ustanovila posojilnica,
1103 XVIII|             domov! Gospodični Minki se nič ne zgodi. Zbogom!" ~
1104 XVIII|             Brnača in Smrekarja ter se prihuljeno plazil ob šolskem
1105 XVIII|            kljuko pri vratih, da bi se umaknil v šolo. Vrata so
1106 XVIII|            res zaklenjena. Možje so se mu smejali in mu grozili. ~"
1107 XVIII|             proti durim. ~Tedaj sta se pojavila župan in župnik,
1108 XVIII|           sta pomirila ljudi, da so se umaknili izpred šole. ~Nadzornik
1109 XVIII|          kdove kaj storila." ~Minka se je tresla od razburjenja,
1110 XVIII|             obžalovanja vredno, ker se je porodil v fari razpor
1111 XVIII|        prosite premeščenja!" ~Minka se je iztrgala iz objema Mari
1112 XVIII|             Za hip je pomolčala, da se je umirila. ~"Slovesno izjavljam,
1113 XVIII|             takega dela za narod in se boji poštenega boja, tak
1114 XVIII|         narodni blagor." ~Nadzornik se ji je približal in ji segel
1115 XVIII|             segel v roko: ~"Zgodilo se bo!" ~S tem je bila konferenca
1116 XVIII|         zapeli kraguljci, nadzornik se je poslovil, sani so izginile
1117 XVIII|       izginile v mrak. ~Sam po sebi se je razvil v šoli vesel večer,
1118 XVIII|          šoli vesel večer, katerega se je udeležil celo nadučitelj,
1119 XVIII|             šele tedaj zvedela, kaj se je zgodilo. ~Vsi zapored
1120 XVIII|           požanji zrelo pšenico. To se pravi: vrzi skoz okno vse
1121 XVIII|               Hvala, prijateljica," se je šalila Minka. "Imam že
1122 XVIII|           vse to jo je razgrelo, da se je je polotila domov grede
1123 XVIII|            spalnico. ~"Lepa reč, da se potepate tako dolgo," je
1124 XVIII|      pozdrav. ~"Oprostite, potepala se nisem, bila sem v pošteni
1125 XVIII|         pošteni družbi." ~"Hahaha," se je zakrohotal zaničljivo
1126 XVIII|           bila odletela od tal. Vsa se je stresla, da si ni mogla
1127 XVIII|          bruhnilo tako nenadoma, da se je sama svoje besede prestrašila. ~"
1128 XVIII|            sem, povejte, recite, če se upate. Po priče! Tinca!" ~"
1129 XVIII|         naznanila zaradi pisma. Naj se zve vse!" ~Smrekar je vtaknil
1130 XVIII|        črhnil. Samo spodnja ustnica se mu je zibala in se izveznila,
1131 XVIII|          ustnica se mu je zibala in se izveznila, kakor bi tipala
1132 XVIII|         Alena je vzdržala pogled in se ni ganila. Nato je začel
1133 XVIII|            pogum, le ovajaj, smejal se bo tale." ~Smrekar se je
1134 XVIII|        smejal se bo tale." ~Smrekar se je potrkal s prstom na čelo. ~
1135 XIX  |     pretekli dogodek na vso vas, pa se je kakor nevihta hitro polegel. ~
1136 XIX  |            sobe. Toda v sončni luči se je vse razblinilo. Ščinkavci
1137 XIX  |             Ščinkavci in strnadi so se prepirali na dvorišču s
1138 XIX  |        kakor vsako jutro, od soseda se je slišalo hripavo bevskanje
1139 XIX  |         mleka, zakasneli šolarji so se podvizali z okornimi čevlji
1140 XIX  |               V noči pobledelo lice se je ozarjalo v mrzlem zraku.
1141 XIX  |       mrzlem zraku. Trudni živci so se pomirjali. Hotela je mirno
1142 XIX  |         mogla. Prijetna brezčutnost se je je polaščala. Kljub temu
1143 XIX  |           pred njo načrt: Po božiču se ne vrnem več. Zato se je
1144 XIX  |        božiču se ne vrnem več. Zato se je namerila, da po obedu
1145 XIX  |          velela, naj ne čakajo, ker se Štefan še mudi na žagi.
1146 XIX  |           razigran v sobo. Kakor bi se ločila snoči v največji
1147 XIX  |             bil pijan, ne. Potuhnil se je in se mi prilizuje!" ~
1148 XIX  |        pijan, ne. Potuhnil se je in se mi prilizuje!" ~In tako
1149 XIX  |             mi prilizuje!" ~In tako se je zgodilo, da Alena po
1150 XIX  |            pouku. ~Po dokončani uri se je pa brez pomisleka in
1151 XIX  |            šolo. Plaha razburjenost se ji je vnovič pojavila. ~"
1152 XIX  |             delaš?" ~"Gospodinjstva se učim. Pozdravljena, Alenčica!" ~"
1153 XIX  |           tem mirno bereš, kakor bi se ne bilo nič zgodilo." ~"
1154 XIX  |         roke, zakrilila po zraku in se ustopila na sredo sobe: "
1155 XIX  |             besneči vihar..." ~Nato se je veselo zasmejala in posadila
1156 XIX  |              Revček moj!" ~"Ne šali se! Resnično sem revica!" ~
1157 XIX  |         Minka jo je občutila. Takoj se je okrenila do Alene in
1158 XIX  |          Bodi odkritosrčna!" ~Alena se je ozrla v Minkine oči,
1159 XIX  |              ker je čutila, kako so se ji usule solze. ~Minka je
1160 XIX  |       hoditi po sobi. Za nekaj časa se je ustavila pred Aleno,
1161 XIX  |            No, in?" ~"Je rekel, naj se ne bojim!" ~"Sicer nič?" ~"
1162 XIX  |       trditev zelo slovesno. ~Alena se je razveselila: ~"Ah, da,
1163 XIX  |           jem ta grenki kruh, in že se je rodilo iz njega spoznanje.
1164 XIX  |      ponosna in sem srečna!" ~Minka se je razvnela, da ji je šinila
1165 XIX  |         kakor na vzvišeno bitje, in se ji je zdelo, da ni s te
1166 XIX  |             Alena ponižno. "Do tega se jaz ne povzpnem nikoli.
1167 XIX  |             pikro Minka. ~Ali takoj se je prestrašila in skušala
1168 XIX  |         lepa, ljuba mati!" ~Obe sta se zasmejali. ~"Kajne, Alenčica,
1169 XIX  |            Alena je takoj vstala in se odpravila z Minko proti
1170 XIX  |        stokrat premislil, preden bi se drznil zapletati njo v to
1171 XIX  |           saj ne utegne. Še zmešalo se mu bo od učenja. Gospodična,
1172 XIX  |         Alena je takoj odšla, Minka se je ozrla za njo. ~Ko se
1173 XIX  |             se je ozrla za njo. ~Ko se je na Alenino trkanje odzval
1174 XIX  |             skrivnostno k njemu, bi se v hipu najrajši okrenila
1175 XIX  |          veste, ko tičite doma, kaj se godi po vasi." ~"Sem že
1176 XIX  |       napravil Smrekar." ~"Zato sem se hotela maščevati nad njim
1177 XIX  |             vas prosim. Ne brigajte se ne zanj ne za Minko, za
1178 XIX  |           tudi ne! Prav imate. Zame se tudi nihče ne zmeni!" ~Alena
1179 XIX  |           bil njegov glas proseč in se je tresel: ~"Gospodična,
1180 XIX  |          zrla v oko. ~"Vi dvomite," se ji je približal Brest in
1181 XIX  |        nekoga in ga klicale. V njem se je vse vzvalovilo, vsak
1182 XIX  |       premislek je izginil, roke so se same od sebe razkrilile --
1183 XIX  |             razkrilile -- in preden se je zavedel sam in se zavedela
1184 XIX  |         preden se je zavedel sam in se zavedela Alena, so se dotaknile
1185 XIX  |            in se zavedela Alena, so se dotaknile njegove ustnice
1186 XIX  |           šepetajočih ustnic, naglo se je obrnila in odšla, za
1187 XX   |   rafinirana ženska -- ba -- kdo bi se menil. Toda pravzaprav je
1188 XX   |           je tako!" ~Hitro in jezno se je začel slačiti, da je
1189 XX   |        odletel gumb od telovnika in se zakotalil po tleh. Nato
1190 XX   |         pomislil na prejšnji večer, se nasmehnil, kakor se nasmehne
1191 XX   |          večer, se nasmehnil, kakor se nasmehne človek lepim sanjam,
1192 XX   |            človek lepim sanjam, ter se lotil dela. Mirno in spešno
1193 XX   |       sobico, in ponavljala: "Zmeša se mu, zmeša! Sveta Katarina,
1194 XX   |       potrkal na njegovo srce. Pero se mu je ustavilo, knjiga mu
1195 XX   |             mu je zamrzela. Napotil se je skoz vas brez cilja in
1196 XX   |         cilja in namena. Na nebu so se vžigale zvezde, bela ravan
1197 XX   |        obdelano snov. Toda kmalu so se mu začele oddaljevati misli
1198 XX   |            podmene avtorjev, dokler se niso razblinile v daljavi
1199 XX   |             razblinile v daljavi in se je zamislil drugam tako
1200 XX   |             hipoma dvignil glavo in se ozrl. Zdelo se mu je, da
1201 XX   |             glavo in se ozrl. Zdelo se mu je, da stopa pred njim
1202 XX   |            Toda nje ni bilo, pač pa se je dvigal pred njim izza
1203 XX   |            odkritosrčno srce. ~Noga se je sama od sebe prestopila,
1204 XX   |      škarjami. ~"Jaslice, jaslice!" se je oglasil Viktor, prijel
1205 XX   |          pokazat. ~"Poglej!"  Brest se je umetno čudil otroku in
1206 XX   |           segal v roko. Obeh oči so se srečale, samo za trenutek
1207 XX   |           srečale, samo za trenutek se spogledale, toda zadosti
1208 XX   |           da so zaeno vprašale: Kaj se je zgodilo snoči? In iz
1209 XX   |            odgovora, zakaj oboje so se naglo povesile. Brest je
1210 XX   |          Aha, ali so vas napregli," se je prismejal Smrekar v sobo,
1211 XX   |          utegnil, srčno rad!" ~"U," se je čudil Smrekar; "pretrgati
1212 XX   |           čudil Smrekar; "pretrgati se vam tudi ni treba z učenjem.
1213 XX   |            utegne, kajne?" ~Smrekar se je hudomušno namuznil, Alena
1214 XX   |          pregledaval oče izrezke in se čudil. ~"Ate, jaz pravim,
1215 XX   |          ate? Kaj praviš?" ~Smrekar se je bučno zasmejal sinu,
1216 XX   |             dober gospodar! Le tega se drži!" ~"Vidiš, Alena, ate
1217 XX   |               je kriknila Alena, da se je otrok preplašil. Smrekar
1218 XX   |         otrok preplašil. Smrekar pa se je smejal, da se je tolkel
1219 XX   |         Smrekar pa se je smejal, da se je tolkel ob kolena in ponavljal: ~"
1220 XX   |               Ali res, gospodična?" se je okrenil do nje Brest,
1221 XX   |            okrenil do nje Brest, ki se je zasmejal s Smrekarjem
1222 XX   |          Deček je dvignil ročice in se obesil Aleni za vrat. Smrekar
1223 XX   |       obesil Aleni za vrat. Smrekar se je začel vnovič smejati
1224 XX   |       povabil na večerjo. ~Dolgo so se zasedeli, a vsi so bili
1225 XX   |          Naj bo, kar sem obljubil," se je odločil Brest drugi večer
1226 XX   |            iz vasi na glavno cesto, se je nekdo umaknil v sneg,
1227 XX   |        klobuk in pozdravljal. Alena se je ozrla in spoznala Bresta.
1228 XX   |         izginile v daljavi. ~"Minka se moti," je razmišljala Alena. "
1229 XX   |      Hitreje nego so tekle sani, so se pletle misli v njeni glavi.
1230 XX   |            sanjam. ~Blizu kolodvora se je šele zdramila in se spomnila,
1231 XX   |    kolodvora se je šele zdramila in se spomnila, kam se pelje. ~"
1232 XX   |        zdramila in se spomnila, kam se pelje. ~"Le nobel, Alena!"
1233 XX   |          pelje. ~"Le nobel, Alena!" se je domislila materinega
1234 XX   |             sama s seboj na glas in se zasmejala, da se je ozrl
1235 XX   |            glas in se zasmejala, da se je ozrl hlapec na kozlu
1236 XX   |            počil z bičem. ~Čim bolj se je bližala postaja, bolj
1237 XX   |          sem čakal, sani!" ~Zagugal se je, ko je obstal pred njo,
1238 XX   |           ko je obstal pred njo, in se parkrat prestopil, da je
1239 XX   |           je vztrepetala. ~"In kako se je izteklo?" ~"Nič se ni
1240 XX   |          kako se je izteklo?" ~"Nič se ni izteklo, nič še. Vse
1241 XX   |           Vse. Naj drugi gledajo in se zagovarjajo!" ~Pismonoša
1242 XX   |          Koga ste naznanili?" ~Glas se ji je tresel. Da je bil
1243 XX   |      potegnil ob hlače žveplenko in se močno zagugal. ~"Koga sem
1244 XX   |          Adijo, gospodična! Jok naj se pa le pripravi na precep." ~
1245 XX   |         nekdo potrkal na šipo, kjer se oddajajo vozovnice. Alena
1246 XX   |           oddajajo vozovnice. Alena se je zdramila. ~"Gospodična,
1247 XX   |      Gospodična, vlak takoj pride!" se je oglasil skoz okence mlad
1248 XX   |            odkazal oddelek, kjer so se vozile tri učiteljice, njene
1249 XX   |     učiteljice, njene znanke. Alena se jih je v resnici prestrašila,
1250 XX   |          samotnega kotička, kjer bi se umirila in zbrala misli. ~
1251 XX   |          Marijandel! Pozdravljena!" se je kljub razburjenosti razveselila
1252 XX   |  prijateljice. ~Starejša učiteljica se je zasmejala. ~"Oj, kako
1253 XX   |             Oj, kako vprašate! Tako se vpraša po petošolcu. Ko
1254 XX   |            petošolcu. Ko gre zares, se vpraša: <MI>Kaj je, kaj<
1255 XX   |           in od postrani klobuka -- se ni še nihče do sita najedel." ~"
1256 XX   |      živahnega in veselega pogovora se je Alena mnogo bolj umirila,
1257 XX   |       mimogrede jo je premagala, ko se je jasno spomnila, kako
1258 XX   |      čudovito hrepenenje. Prerinila se je skoz potnike in še preden
1259 XX   |              kamor hočeš!" ~Trpotec se je zasukal ob Aleni, kakor
1260 XX   |              kako je prav! Sedaj bi se ne upal sleči svrhnika in
1261 XX   |            obešal suknjo na klin in se zadovoljno pogledal v zrcalu
1262 XX   | petdesetkronski bankovec. ~"U joj," se je začudil Trpotec tako
1263 XX   |         Trpotec tako na glas, da so se ozrli gostje pri sosednji
1264 XX   |          moja, kakor hočeš." ~Alena se je oklenila očeta za komolec,
1265 XX   |        očeta šop boljših smotk, sta se naravnala proti domu. Trpotec
1266 XX   |           je spustila iz objema, pa se vnovič privila k njej in
1267 XX   |          med njima Alena. Držali so se tesno za roke. Skrivnost
1268 XXI  |           pokrajina je žarela. Sneg se je topil po zavešenih vejah
1269 XXI  |         vejah črnih smrek. Vsak hip se je sprožila plast snega
1270 XXI  |            zašumelo, sproščena veja se je dvignila kvišku in se
1271 XXI  |            se je dvignila kvišku in se gugala, kakor bi se oddihala
1272 XXI  |       kvišku in se gugala, kakor bi se oddihala od teže, katero
1273 XXI  |   učiteljica Minka, je postajala in se ozirala po okolici. Gorko
1274 XXI  |             uri sta potekli, preden se je dokopala po slabi poti
1275 XXI  |           gorsko planoto. Sredi nje se je dvigal zvonik, krog njega
1276 XXI  |        dvigal zvonik, krog njega so se gnetle v lepem neredu ponižne
1277 XXI  |          pri strehah in slemenih so se rezko črtali rjavi robovi
1278 XXI  |           proti cerkvi, od koder so se vile po snegu proti njim
1279 XXI  |            rumenkaste steze. ~Minka se je napotila proti vasi in
1280 XXI  |             glasom. ~Mož sredi veže se je počasi okrenil in dvignil
1281 XXI  |      pomislila in ni vedela, ali bi se čudila ali smejala. ~"No,
1282 XXI  |      stopnicah v nadstropje. Potoma se je opravičeval: ~"Kajne,
1283 XXI  |           poveznil kučmo na mizo in se naslonil ob komolec. ~"Slišala
1284 XXI  |           prositi semkaj." ~"Kogá?" se je začudil župnik, popravil
1285 XXI  |        župnik, popravil naočnike in se nagnil proti njej, da mu
1286 XXI  |            bi tukaj učili?" ~"Zakaj se čudite, gospod župnik?" ~"
1287 XXI  |          gospod župnik?" ~"Hahaha," se je zasmejal gospod, prijel
1288 XXI  |            udaril z njo po mizi, da se je pokadil prah z nje. ~"
1289 XXI  |           pokadil prah z nje. ~"Kaj se ne bi čudil? Takale podlasica,
1290 XXI  |             šole vas poneso!" ~"Nič se ne bojim! Jaz poskusim brez
1291 XXI  |            si jo dejal na glavo ter se razhudil: ~"Kaj mislite,
1292 XXI  |        kakor ljubezen. Tudi meni bi se prileglo, da bi bil korar
1293 XXI  |     trpljenje imam to od višjih, da se mi pomilovalno muzajo, ker
1294 XXI  |           čudeže." ~"Prosim, ali bi se dobilo stanovanje?" ~"U,
1295 XXI  |            saj ne boste vzdržali -- se preselite v palačo. Poglejte!" ~
1296 XXI  |          prstom na lično stavbo, ki se je dvigala na gričku za
1297 XXI  |             gosposka, ki ne ve, kje se denar jemlje."  Minka je
1298 XXI  |          Minka je stopila k oknu in se razveselila krasne lege,
1299 XXI  |              To ni moja reč. Z Jero se zmenita. Jera je moja sestra,
1300 XXI  |        žandarji ali gospodje -- saj se redko primeri -- je kolovrat
1301 XXI  |         gromkim glasom. ~Iz kuhinje se je pokazala siva glava,
1302 XXI  |             za učiteljico. Pomenita se!" ~Minka in Jera sta se
1303 XXI  |             se!" ~Minka in Jera sta se naglo razumeli in pomenili,
1304 XXI  |         Boštjanovo trditev. ~Župnik se je kmalu vrnil in postavil
1305 XXI  |             glavami. Ko so drsajoči se otroci zagledali župnika,
1306 XXI  |       divjačina! Takile so!" ~Minka se je ozrla za njimi, izza
1307 XXI  |     župnikov pastir s sankami. ~"Da se ne boste mučili, vas moj
1308 XXI  |        mlina. Pot je drsna." ~Minka se je začudila. ~"Le sedite
1309 XXI  |        začudila. ~"Le sedite in nič se ne bojte. Fant je boljši
1310 XXI  |     potrkalo pri Trpotčevih. Vsi so se zganili, ker so bili obiski
1311 XXI  |     delovanje pravo, in Smrekar naj se sramuje do groba! Nadzornik
1312 XXI  |         samoto! Ne, ne verjamem, ti se šališ!" ~"Grem -- toda ne
1313 XXI  |               Alena je poslušala in se nasmejala do solz. H koncu
1314 XXI  |        pojdeš od Smrekarja!" ~Alena se je vsa preplašila. ~"Da,
1315 XXI  |             na moje mesto. Tako sva se domenila z nadzornikom!" ~
1316 XXI  |           in Minka ni spoznala, ali se veseli ali je žalostna.
1317 XXI  |            zate. Ne izgubljaš leta, se rešiš Smr ekarja in vseh
1318 XXI  |       vesela bodi, zlasti sedaj, ko se plete tista pravda." ~Alena
1319 XXI  |           je Smrekar podkupil. Veri se, da je pismo dal Strniški,
1320 XXI  |             o tej stvari?" ~"Nisem, se ne upam." ~"Molči in jih
1321 XXI  |         zažugala tudi Joku tako, da se ne bo upal zlepa ziniti
1322 XXI  |               Minka je čutila, kako se je tresla roka Aleni. ~"
1323 XXI  |            spremila do veže. Ko sta se ločili, je vstopil mestni
1324 XXI  |               je zapel pismonoša in se obrnil kakor stroj ter naglo
1325 XXI  |      razburjena od Minkinih govoric se je razburila še bolj in
1326 XXI  |           pravit staršem novico, da se preseli od Smrekarja v šolo. ~"
1327 XXI  |             lice; tiha sobica, kjer se je te dni tako otročje sladko
1328 XXI  |       radostna vezovala Štefana ter se zabavala z Brestom, ki se
1329 XXI  |           se zabavala z Brestom, ki se ji je zdel ljub in lep kakor
1330 XXII |           okolice, zlasti s hribov, se je trlo ljudstva. Hribovci
1331 XXII |            pisano robo, pred katero se je gnetla mladina. Tudi
1332 XXII |            in hrumelo. Šum in hrušč se je razlegal iz gostiln,
1333 XXII |          mešetarjev. Prijatelji, ki se niso srečali leto in dan,
1334 XXII |        sredi ceste segali v roke in se glasno pozdravljali. ~Dan
1335 XXII |           glasno pozdravljali. ~Dan se je že globoko nagnil, preden
1336 XXII |           meketanje drobnice ter so se semnjevalci porazšli na
1337 XXII |             tisti so še obsedeli in se niso brigali za noč. Plaža
1338 XXII |          noč. Plaža in mešetarji so se vgnezdili v žganjarni pri
1339 XXII |            moje prijatelje!" Ob tem se je iztegnil čez mizo in
1340 XXII |  prigovarjal sosed. "Ko je plačano, se da. Če ne, je gotova nesreča." ~"
1341 XXII |      postavil vino na mizo. ~"Dan?" se je zamislil Andrec iz Bukovja. ~"
1342 XXII |        Bukovja. ~"Da tega ne veš in se čudiš?" ~"Nič se ne čudim,
1343 XXII |             veš in se čudiš?" ~"Nič se ne čudim, ker ima dan, zakaj
1344 XXII |            sto sodnih dni. Pa čudim se, ker ga je vendarle zatela
1345 XXII |           stoječ ob mizi, "toda Jok se izmuzne." ~"Kakor kane,"
1346 XXII |            je popravljal krčmar, ki se je rad štulil med vaško
1347 XXII |           ki je doslej molčal, "ali se sme govoriti ali se ne sme,
1348 XXII |             ali se sme govoriti ali se ne sme, meni je vseeno.
1349 XXII |           te ni bilo blizu." ~Rahne se je obrnil in šel k drugi
1350 XXII |             in šel k drugi mizi, da se ne bi zameril dobrim gostom,
1351 XXII |           je poudarjal Markovec, ki se je pričel razvnemati. "In
1352 XXII |             In taka je ta stvar, da se vsak tujec med nami odebeli,
1353 XXII |             Andrec, ali si znorel?" se je raztogotil Štupar. "Da
1354 XXII |           je raztogotil Štupar. "Da se takele znebiš? Mar ni res,
1355 XXII |            kolen." ~"Nevoščljivec," se je smejal Andrec, "nič nam
1356 XXII |           je bil gospod Boštjan, da se je ukvarjal tako dolgo z
1357 XXII |              Takole je. Prve dni so se otroci puntali, da smo že
1358 XXII |           odkar je prišla ta Alena, se pricmeri vsak teden vsaj
1359 XXII |            si, nič ne rečem, ali da se temu čudiš, ne razumem.
1360 XXII |            kako, preudari!" ~Andrec se je veselo zasmejal. ~"Zahvaljen
1361 XXII |         korito po vode." ~"Hahaha," se je smejal Andrec židane
1362 XXII |              Ta bo lepa, Štupar, če se vaša učiteljica tako zbega,
1363 XXII |             uho ob sosednji mizi in se približal pogledat, ali
1364 XXII |            iz Amerike naročili. Naj se imata rada Brestov in učiteljica.
1365 XXII |            lep, ampak..." ~V tem so se duri hrupno odprle, da je
1366 XXII |            Markovec obmolknil in so se vsi gosti ozrli proti vratom. ~
1367 XXII |         razkrilil roke in opotekaje se lovil za Andrečeve roke.  "
1368 XXII |             pocejal iz kozarca, ker se mu je roka tresla in gugala. ~"
1369 XXII |           je silil Andrec, kateremu se je smililo izlito vino, "
1370 XXII |           povej kaj o pravdi!" ~Jok se je gugal in segal po čaši,
1371 XXII |           je voda, ne vino. Ali naj se pri tem ogrejem, ko tako
1372 XXII |            tako strupensko zebe, da se mi je zanohtalo. Slivovke!" ~"
1373 XXII |       ponovil Rahne. ~"Jaz plačam," se je ponudil Andrec. ~"Ne
1374 XXII |        pečat ga toživa, da zve, kaj se pravi obrekovati!" ~"I,
1375 XXII |             I, kdo je rekel? Kaj bi se jezil, Jok! Sam veš, da
1376 XXII |             jezil, Jok! Sam veš, da se je tako križem govorilo.
1377 XXII |      govorila in sodila." ~"Ne jezi se in povej, kako je sodila!" ~"
1378 XXII |          segel spet po žganju. Roka se mu je tresla, v obraz je
1379 XXII |           bilo napisano!" "Ni res," se je vmešala Strniška. "Jaz
1380 XXII |        Smrekarja!" ~"Za pet tisoč," se je začudil sodnik in si
1381 XXII |             še kdo stegne jezik, če se mu ljubi." ~Jok je segel
1382 XXII |        zadnjem ostanku žganja. Roka se mu je tako očitno tresla,
1383 XXII |           tako očitno tresla, da so se možje spogledali. ~"Fej,"
1384 XXII |       kričeči mešetar je utihnil in se zibal proti vratom. Obe
1385 XXII |            Možje so molčali, dokler se ni vrnil Rahne, ki ga je
1386 XXII |              Naj pije, kaj mi mar," se je izgovoril krčmar in se
1387 XXII |           se je izgovoril krčmar in se okrenil drugam. ~"Kako sodiš?"
1388 XXII |      okrenil drugam. ~"Kako sodiš?" se je obrnil Andrec k Markovcu. ~"
1389 XXII |            Bog bo sodil!" ~Možje so se nekaj trenutkov molče ponujali
1390 XXII |            ponujali z vinom, dokler se ni razpletel pogovor o drugih
1391 XXII |        pomislili na domov. ~Zato so se vsi zaeno naglo dvignili
1392 XXII |         dvignili in odšli, kakor bi se ustrašili predolge zamude.
1393 XXII |     predolge zamude.  Črne sence so se gugale sredi bele planjave.
1394 XXII |     planjave. Mraz je pritiskal, da se jim je obešalo ivje na brke
1395 XXII |             brke in kučme. Možje so se glasno razgovarjali, da
1396 XXII |             glasno razgovarjali, da se je razlegalo po dolini in
1397 XXII |          Hooj!" je klical hlapec in se motal s kozla. ~Možje so
1398 XXII |            pri njem. ~"Ves je trd," se je oglasil Smrekar. ~"Kdo,
1399 XXII |                Kdo, križ božji?" so se začudili možje. ~"Jook,"
1400 XXII |           vozil korakoma in za njim se je vila molčeča procesija. ~
1401 XXII |            vežo. Skoraj do jutra so se trudili ob mešetarju, toda
1402 XXII |       trudili ob mešetarju, toda ni se ganil. Smrt je gledala iz
1403 XXII |          Možje so nemo prikimali in se nato potrti razšli. ~Smrekar
1404 XXII |            listnico v svojo sobo in se zaklenil. Nato jo je skrbno
1405 XXII |            še zapečateno. Smrekarju se je roka tako tresla, da
1406 XXII |         kljuvalo, razmazane črke so se začele premikati, širile
1407 XXII |            mrtvecu stala služinčad, se je čula zmešana govorica.
1408 XXII |             zmešana govorica. Nekdo se je odurno zakrohotal. Smrekar
1409 XXII |           in ga zmečkal v dlani ter se z izbuljenimi očmi ozrl
1410 XXII |         proti vratom in čakal, kdaj se odpro in vstopi krohotajoča
1411 XXII |         odpro in vstopi krohotajoča se pošast. Hotel je vstati.
1412 XXII |       vstati. Ko je premaknil stol, se je tako prestrašil ropota,
1413 XXII |            zavpil osorno. Koraki so se tiho oddaljili od vrat. ~
1414 XXII |           skelela od opekline. Nato se je naglo sklonil za pismom,
1415 XXII |            zalučal na ogenj. ~Papir se je skrivil, počrnel, nato
1416 XXII |     žerjavici. Toda še na pepelu so se svetile črke in režale vanj,
1417 XXII |           drv, zaloputnil vratca in se upokončil. Skoz špranje
1418 XXIII|         prišel Brest v šolo. ~Odkar se je Alena preselila v Minkino
1419 XXIII|           pekla tuja ljubezen. Zato se je umikala Aleni, in če
1420 XXIII|             je umikala Aleni, in če se ni, jo je mučila z nagajivim
1421 XXIII|             Brest potrkal na vrata, se takoj ni odzval nihče. Ko
1422 XXIII|             ji je pogledal v oči in se prestrašil. ~"Zakaj jokaš?"
1423 XXIII|               Saj ne jokam!" ~Alena se ga ni upala pogledati v
1424 XXIII|             hvala za tako skrb! Kaj se meni ta eksaltirana, napol
1425 XXIII|      prismojena demagogka zame? Naj se briga za bolne krave in
1426 XXIII|         hoditi jezno po sobi. Alena se je borila. ~Naenkrat je
1427 XXIII|            čislam in ljubim!" ~Ivan se je okrenil, obstal za vrati,
1428 XXIII|        kakor bi zbiral misli. Zdelo se mu je, da bi bilo najbolje,
1429 XXIII|    prijateljice, ga je prevzelo, da se je ponižal, stopil k Aleni,
1430 XXIII|             Ne zameri! Razburil sem se, ne govoriva o tem!" ~Alena
1431 XXIII|      gledala na pisano verižico, ki se je vila v vijoličastih vijugicah
1432 XXIII|            krog roba rute. ~"Ali si se danes kaj razsrdila v šoli,"
1433 XXIII|            Minka. Vsi moji vzori so se razblinili in čezdalje bolj
1434 XXIII|            pri pouku." ~"Ne ponižuj se tako po nepotrebnem! Saj
1435 XXIII|           Ivan, jaz nikdar!" ~Alena se je ozrla v Bresta s trpljenja
1436 XXIII|               Jaz sem prepričan, da se vi ne boste dolgo nasičali
1437 XXIII|         utonila v morje. Tudi Brest se je domislil in se v duši
1438 XXIII|             Brest se je domislil in se v duši kesal puhle fraze. ~"
1439 XXIII|         tako melanholična. Kakor bi se v hipu spremenila. Sodil
1440 XXIII|         razodeti še eno stvar, meni se zdi modra. Minka mi namreč
1441 XXIII|            je begal po sobi. Včasih se je ustavljal, postajal pri
1442 XXIII|          milovala ubogega sina, ker se toliko trudi in študira.
1443 XXIII|        toliko trudi in študira. Ura se je bližala polnoči. Sto
1444 XXIII|          nenadoma na Dunaj. Starica se je naglo sklonila v postelji. ~"
1445 XXIII|               Brez zajtrka greš?" ~"Se mudi, sicer zamudim vlak.
1446 XXIII|          videl. ~Tistega dne zvečer se je prismejala k Aleni Mara.
1447 XXIII|                Alena je prebledela, se ozrla v kot, da je zakrila
1448 XXIII|        koleginja! Lahko noč!" ~Mara se je zasukala in odfrlela
1449 XXIII|         izginila iz lic, ustnice so se ji krčevito stiskale, na
1450 XXIII|       krčevito stiskale, na čelu so se razpredle temne gubice. ~"
1451 XXIII|            siknila skoz zobe, potem se pa kakor strta in pohojena
1452 XXIII|          nos jo je vodil. Naveličal se je in je šel." ~Alena ni
1453 XXIII|              Le če je šla skoz vas, se ji je zdelo, da ji je marsikdo
1454 XXIII|           nič ne de. Toda zmaščujem se nad moškimi, da jih obnorim
1455 XXIII|          obnorim dva ducata, preden se bo tista pesem pela o zarjaveli
1456 XXIII|            o zarjaveli Mari. ~Alena se ji je smejala. Toda njen
1457 XXIII|          posedala sama. Pogovarjala se je z uvelimi šopki, ki jih
1458 XXIII|         čast, zavoljo zlobnih ljudi se je umaknil. Prav je imel.
1459 XXIII|             Alena je čakala ure, da se oglasi pismonoša in ji prinese
1460 XXIII|             minili štirje. ~V Aleni se je ljubezen prelivala v
1461 XXIII|             udušiti zle slutnje, ki se je pojavljala čezdalje bolj
1462 XXIII|        Brestovo pisavo. S tresočimi se prsti je odtrgala rob pisma.
1463 XXIII|         pišem to pismo. Zakaj bojim se, da ne bi zaradi najinega
1464 XXIII|         hladna teža, iz prsi, ki so se nemirno dvigale, niso mogli
1465 XXIII|          mogli na dan vzdihi. Zdelo se ji je, da bi zakričala na
1466 XXIII|           bi zakričala na pomoč, pa se ustnice niso razklenile,
1467 XXIII|        polival mozeg, stene sobe so se zavrtele krog nje, vsi šolarji
1468 XXIII|            krog nje, vsi šolarji so se s stenami strnili v vrtinčasti
1469 XXIII|            je klicalo na pomoč. ~Ko se je Alena zdramila, je sedela
1470 XXIII|         bilo slabo! Revica!" ~Alena se je nasmehnila. Oko se je
1471 XXIII|         Alena se je nasmehnila. Oko se je umirilo, globok vzdihljaj
1472 XXIII|           umirilo, globok vzdihljaj se ji je izvil, kakor bi težka
1473 XXIII|             ni! Vstala bom!" ~Alena se je dvignila v postelji,
1474 XXIII|           tako modra. Sama grem, če se upate prebiti brez mene?" ~"
1475 XXIII|             prišla Minka. Po prstih se je bližala postelji, kjer
1476 XXIII|        Minka je prižgala luč, potem se je dotaknila s hladno roko
1477 XXIII|            roko njene glave. ~Alena se je prebudila. Njene oči
1478 XXIII|             prebudila. Njene oči so se uprle v Minko, bela roka
1479 XXIII|           ti je, otrok moj?" ~Alena se je trudno nasmehnila in
1480 XXIII|            motrila z očmi. Polagoma se je nabralo Minkino lice
1481 XXIII|              ki išče zložne poti in se boji boja, ki mu je žensko
1482 XXIII|             je strl." ~"Sramuje naj se!" ~Minka je raztrgala pismo
1483 XXIII|         roke po Minki, jo objela in se razjokala na njenih prsih