| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] cvre 1 cvrtje 3 d 3 da 847 dahnilo 1 daj 8 dajal 1 | Frequency [« »] 3727 je 1874 in 1483 se 847 da 809 v 600 na 580 ne | Fran Saleški Finžgar Sama IntraText - Concordances da |
Chapter
1 I | Baruši, "same neumnosti, da se ljudje takole dajejo 2 I | pokojnina, pa sem je vesel, da je vsaj mir. Če bi mene 3 I | trgali, zbolim, veruj mi, da zbolim." ~In zares, ko se 4 I | listih med uradnimi vestmi, da je šel Janez Trpotec v pokoj, 5 I | bil mož tako razburjen, da je pri treh večerjah pokazal 6 I | poskusiti, in koj, jutri, da ne bo prekasno." ~List je 7 I | kolena in gromko zakašljal, da bi priklical Barušo, ki 8 I | gre!" ~"Naj gre, naj gre, da moreš tako govoriti. Ali 9 I | smotko na mesec pokadi, da se prihrani vsak vinar. 10 I | previdnosti se stvar ne da kar nič odlašati. Zato bi 11 I | bogatih kostanjevih obrvi, da bi ta bela roka brez skrbi 12 I | ni bilo. Iz gole želje, da bi svetu dokazala, kako 13 I | lepo. ~Ko je pa videla, da s tem pri nekaj stalnih 14 I | učile? Ne. Ampak čakale so, da so takoj spočetka prišle 15 I | v rokah. ~"Kar le, samo da grem stran." ~"Stran..." 16 I | izgovorjene želje in se zavedela, da je žalila. Iztegnila je 17 I | žalila. Iztegnila je roke, da so zdrsnili ohlapni rokavci 18 I | goni proč -- samo to -- in da bi gledala, kako si na starost 19 I | Plača po dogovoru. Želi, da se interesentinja osebno 20 I | hoče oče, in ti! Saj vesta, da moja ne velja nikoli!" ~ 21 I | to! Ko vendar dobro veš, da se še jesti ne upam, če 22 I | užaljen premaknil na stolu, da mu je zdrknila plahta s 23 I | sedaj boste še vi hudi! Ah, da sem tako nesrečna!" ~Hči 24 I | predalnik in stisnila ustnice, da sta se v kotih ob njih zarezali 25 I | je povzpel v naslanjač, da bi dodelil tehtnosti svojemu 26 I | z rokami si je pomogel, da se je vzpel njegov život 27 I | obrvi. Ni povsem zaupal, da bi zmagal; tega mož ni bil 28 I | spregovorila Baruša, ne da bi ugovarjala, ampak samo 29 I | ugovarjala, ampak samo zato, da je dostavila še svojo besedo, 30 I | bogve, kakšno ženo ima -- da sva prišli vbogajme prosit. 31 I | prvič taka med tuje ljudi, da bi rekli: Lej, kako je posvaljkana 32 I | nobel! Naj zvedo tam zunaj, da si iz Ljubljane, da nismo 33 I | zunaj, da si iz Ljubljane, da nismo kar tako! In pomisli, 34 I | ljubček, poznam svet! In da mi daš denarja dovolj! Sicer 35 I | se popeljeva z izvoščkom, da veš!" ~"U, pol ure," je 36 I | pa ne, še pet minut ne! Da mi poreče kdo: O, škandal, 37 I | vsota že tako izredno težka, da je vrnil srebro nazaj v 38 I | drag kot mestna kočija -- da, je že prav, dvajset kron 39 I | bilo lepše; veš, lepše, ne da bi ga zapravila, seveda 40 I | Skopušček!" ~Trpotec je zinil, da bi razodel strah in jezo 41 I | življenja!" ~"Trda je. Verjameš, da me je sedajle, ko natančno 42 I | ubija, pritrguje in strada, da odredi otroka. Ko je za 43 I | svetu z njim. In namesto da bi tebi služil in malo, 44 I | vsi moški! Ali je treba, da se potika toliko takih deklet, 45 I | njega v svet, zaradi njega, da veš!" ~"Kako pa! Ženske 46 I | Prevzelo jo je s toliko močjo, da jo videla v steklu, kako 47 I | je ponižal prav do nje, da je srce občutilo tesnobo. 48 II | vem! S komisij to vem. -- Da bi le preveč ne plačali! - 49 II | Ni mi bilo po volji, da sta šli nafrljeni kakor 50 II | navsezadnje naklepičilo, da bi prišli domov -- brez 51 II | in dosti se je potrudil, da je zamoril tako misel. ~ 52 II | sive brke in jih nasukal, da so stale kot le kaj. ~Ko 53 II | zasmejal, ker je bil prepričan, da je iztuhtal imeniten dovtip. 54 II | kar ga je tako navdušilo, da je trikrat potipal mimo 55 II | primerilo, presneta reč, da bi se!" ~In ker je bilo 56 II | in nad njim trdna zavest, da ga nihče ne nadzoruje, jo 57 II | kaj sem napravil? Vem, da si trudna, ti in Alenčica. -- 58 II | naslanjač, trdno prepričan, da samo za pol urice; potem 59 II | dasi je zjutraj rekel, da ju počaka doma. Nalašč, 60 II | ju počaka doma. Nalašč, da ju preseneti in jima dokaže, 61 II | preseneti in jima dokaže, da si je samo zato nakačil 62 II | Baruša se je zasmejala, da je plosknila z rokami ob 63 II | je pač z njima in čakal, da Baruša začne zgodbo sama.- ~" 64 II | ko mi je segel v roke, da ne bo več za rabo!" ~"Rokavice 65 II | pripovedovala ime vsake posebej, da sva stali v hlevu tako dolgo, 66 II | tako dolgo, meni se zdi, da imam še sedaj v obleki ta 67 II | odgovarjati mati za hčer. "Da se vidi, kako ne razumejo. 68 II | smejal, ker je povedal, da je klobuk izgubil." ~"Klobuk 69 II | je povedal Smrekar dečku, da bom jaz njegova učiteljica," 70 II | je vprašal Smrekar. ~"Da, Viktor mu je ime. Vidiš, 71 II | Nič se ne boj! Le nobel! Da bodo videli kmetje, kaj 72 II | tresla roka tako očitno, da je celo vesela Baruša opazila 73 II | za službo! Zato je prav, da bo pri nas. ~K nam zahaja 74 II | Trpotec je poskusil, da bi še tretjič zakašljal, 75 III | bil tako kratkobeseden, da celo Alenin glas ni zabrisal 76 III | sonce, in mati, prepričana, da gre njen otrok sreči naproti, 77 III | od srca, takrat zaboli, da duše tonejo v bridkosti. ~ 78 III | je v smehu toliko laži, da jo je od sramu oblila rdečica. 79 III | moško boril sam s seboj. ~"Da ne zamudita! Imata prtljago!" ~ 80 III | tako glasno in iskreno, da je planila Alena k njej, 81 III | trepetalo, dušilo ga je v grlu, da je zinil, lovil sape in 82 III | govoril sklep njenega srca, da te grenke ure ne želi živeti 83 III | glasom. ~Trpotec je slišal, da je zaropotal voziček, ki 84 III | zakrvavelo in zahrepenelo nazaj, da je stopila k oknu, ga odprla 85 III | se ne razjokala. Gotovo da ne! ~Vlak se še ni dodobra 86 III | na tleh si je domislila, da to ni bilo povsem dostojno. 87 III | prvi mik izvabil Aleno, da bi se ozrla nanj, ker na 88 III | navijati vajeti krog zavore, da bi šel po kovček. ~Takrat 89 III | poznam in mi je izredna čast, da vas na potu, ko greste v 90 III | je obrnila proti njemu. ~"Da, po opisu gospe Smrekarjeve. 91 III | Tako ste ji namreč ugajali, da je bila kar očarana!" ~Alena 92 III | je bila še preveč otrok, da bi se ji ne bile prilegle 93 III | ker je bil tako predrzen, da ji je povedal v obraz, kako 94 III | stala za spoznanje naprej, da je bilo težko uganiti, ali 95 III | brezobzirne trmoglavosti. ~"Da, od tam, gospica! Sedaj 96 III | Smrekarjevi so bili tako prijazni, da sem se pripeljal na kolodvor. 97 III | pri meni, v naši hiši -- da -- ker sem olikan! Edini 98 III | je govoril naglo dalje, da mu ni mogla ugovarjati. ~" 99 III | stisnil in ji pogledal v oči, da jih je povesila, se hitro 100 III | ljub, in žal ji je bilo, da je premalo odločno ugovarjala, 101 III | otresla in zaeno sklenila, da o prvi priliki popravi, 102 III | posedala tako blizu ob cesti, da je hlapec zamahnil z bičem 103 III | je srce tako vztrepetalo, da je pritisnila roko na prsi 104 IV | Alena se ga je prestrašila, da so ji padle zalasnice iz 105 IV | proti njemu in se sklonila, da bi pobrala zalasnice. Mimogrede 106 IV | Smrekar?" ~"Sem mislil, da vam te želje ne bo treba 107 IV | je iztegnil težke roke, da so se mu mišice napele kakor 108 IV | zapomnim." ~Alena ni vedela, da mehanično ponavlja te besede. ~" 109 IV | poštarico, saj ste že videli, da imam tam na pristavici pošto. ~ 110 IV | dajem stanovanje, pa naj bo, da nimam pošte tako od rok. 111 IV | nervozna ženska, jaz ji pravim, da je sitna. No, jo boste že 112 IV | spoznali. Takisto je prav, da greste tudi v šolo. Imamo 113 IV | in odšel s trdimi koraki, da se je pod tresel. ~Alena 114 IV | razprtimi očmi. ~"Učila se bova, da, ljubček moj!" ~"Boste hudi?" ~" 115 IV | velik si že, dosti velik, da se lotiš kaj drugega... 116 IV | Poglej," -- še zavedel se ni, da jo tiče -- "poglej, jaz 117 IV | poglej, jaz ji naredim, da bo zletela. Le poslušaj: 118 IV | je gorelo toliko veselja, da se je Alena zgrozila nad 119 IV | na travnik, Alena v sobo, da se pripravi za obiske. ~ 120 IV | zaposleni! Samo hipec dovolite, da se vam predstavim: Alena 121 IV | sedite! Zares me veseli, da pride vsaj en človek v mojo 122 IV | Verujte, tedni minejo, da ne vidim človeka." ~"Na 123 IV | na dan, to ubija človeka, da mora biti nervozen." ~"Ne 124 IV | po pravici, in zato upam, da vzbudite v meni včasih vsaj 125 IV | naglici zvihani in zviti, da so ji na obeh sencih silili 126 IV | miru." ~Alena je vstala. "Da vas ne bom dlje motila, 127 IV | razmere pri Smrekarju. "Da, ni zastonj filozof, globoko 128 IV | zasebna učiteljica, pa upam, da bomo vendarle koleginje." ~" 129 IV | vendarle koleginje." ~"Gotovo da! Posebno, ker vidim, da 130 IV | da! Posebno, ker vidim, da je kaj ognja v vas. Náte 131 IV | ob prvem dimu zakašljala, da so ji stopile solze v oči. ~" 132 IV | ste rekli, ima poklic." ~"Da, ima ga, kakor ga sto drugih 133 IV | dlje!" ~"Kajpada pomagam, da ne zblaznim od dolgega časa." ~ 134 IV | bombe, tedaj me pokliči, da razbijeva ta pusti svet!" ~" 135 IV | Mož mora biti mož, skala, da se ima žena kam opreti." ~" 136 V | Dobro. Kajne, Alena, da sem bil priden?" ~"Je šele 137 V | prosil Viktor, ko je opazil, da zanj ni posodice na mizi. ~" 138 V | Nikar, saj sem mu dovolila, da me tiče. Bova še bolj prijatelja." ~" 139 V | klobuk. Sin je pa odmaknil, da so se zakotalila po sobi, 140 V | je odkritosrčno povedal, da se šibe nič ne boji in da 141 V | da se šibe nič ne boji in da ni nič lačen, da je jokal 142 V | boji in da ni nič lačen, da je jokal kar tako, nalašč. ~ 143 V | odprla. Vstopil je človek, da se ga je Alena prestrašila. 144 V | Vegastega klobuka ni snel. Da je bila Alena sama v sobi, 145 V | strahu zakričala, prepričana, da je prišel nadnjo tolovaj. ~ 146 V | Najprej bom kapljo tegale, da se mi duša otaja." ~Nagnil 147 V | vinom. ~"Gospa, jaz grem, da ne bom motila, jeli?" ~Alena 148 V | katere je šepetaje zvedela, da je prišlec gozdni mešetar 149 V | Jok se je veril in dušal, da je bilo več kletev nego 150 V | ga! Je hudir tako previt, da mi je zagrozil: Sam preštejem 151 V | še več!" ~"Torej ne kaže, da bi čakal!" ~"Udari, Štefan, 152 V | tisočaka sta tudi vredna, da se pripogneš. Mar ne? Zakaj 153 V | ker nisem taka prismoda, da bi si žagal vejo, na kateri 154 V | šolarje. In Strniška, vem, da se je grozila nad tvojo 155 V | in hodil togotno po sobi, da so šklepetale šipe po oknih. 156 V | si je nalival v strahu, da ne bi ostala kaplja v steklenici. ~" 157 V | sobi je segla po peresu, da bi pisala staršem. "Moram, 158 VI | še ne bile zdramile noge, da bi dvignile obutal, kakor 159 VI | je grizla in razburjala, da ga je kuhala vročica. Ko 160 VI | in sedel k pisalni mizi. ~Da bi se premamil in premotil, 161 VI | pokali z biči tako samopašno, da ga je vselej zabolelo, kakor 162 VI | dasi se ni ozrl, je čutil, da izza prislonjenih vetrnic 163 VI | vrata, biriča z bobnom, da izterja vse te širom doline 164 VI | iztegnil mišičaste roke, da so mu pokali sklepi. ~"Ha-ha-ha," 165 VI | pasla po njenih mislih, da so bile vse otožne in boječe. 166 VI | veruj mi, godi, kar se da. Otrok pozabi pisati, kadar 167 VI | pride pismo, gotovo vem, da pride. Ob devetih, ko bom 168 VI | teh mislih. Jezilo jo je, da ni snoči dokončala pisma 169 VI | snoči dokončala pisma in da je skoraj dokončano raztrgala. 170 VI | mogla poklekniti pred očeta, da mu popravim plahto krog 171 VI | mogla!" ~Zdelo se ji je, da bi ta pusta megla, ki se 172 VI | izginila in bi posijalo sonce, da bi se zasmejala kakor struna. 173 VI | se je pogreznila v misli, da je sklonila glavo in zatisnila 174 VI | trdih Smrekarjevih korakov, da so drgetala vrata, da je 175 VI | korakov, da so drgetala vrata, da je zazvenela počena šipa 176 VI | ga začela glasno buditi, da bi ne slišala vnovič tega 177 VI | neprestano brbljal in nagajal, da je njegov glas dušil besede, 178 VI | besede: ~"Jok, tvoja skrb je, da ne dobi Strniška dva dni 179 VI | tistega pisma! Razumeš! Da ga ne dobi!" ~Jok je strahoma 180 VI | je pa ponovil odločno: ~"Da ga ne dobi! Sicer se poberi 181 VI | Viktorjevega konja od mize v kot, da je z ropotom glušila te 182 VI | lica in jo grabile za srce, da se je domislila poštarice 183 VI | poštarice Erne, ki je trdila, da ima Štefan vse naprodaj: 184 VI | je krotila, zbirala duha, da bi se vglobila v pouk z 185 VI | jezilo in se ji je zdelo, da Viktor gleda silno zlobno, 186 VI | Viktor gleda silno zlobno, da ji nalašč nagaja. Vsakih 187 VI | pribiti. Učenec je slutil, da je učiteljica danes huda, 188 VI | bolj. Raztogotila se je, da je stisnila ustnice in nasršila 189 VI | ki ni visel na kljuki, da se je zakotalil prav do 190 VI | dobička po vinarjih, ko zmore, da zagrabi tisočake, če le 191 VI | sedaj pride mešetar in trdi, da so se kmetje zbrihtali, 192 VI | so se kmetje zbrihtali, da se celo učiteljica, takole 193 VI | Smrekarici in ji rekla, da gre pogledat, ali je kaj 194 VI | je izgovorila, je čutila, da ji je laž napisana na čelu, 195 VI | nanje. -- "Kako ste pridni, da ste me obiskali!" ~"Nikar 196 VI | pismo. Tako jo je zbegalo, da bi tega ne bila prikrila, 197 VI | Alena se ga je prestrašila, da se ji je tresla roka, ko 198 VI | namenila naravnost v šolo, da izda vse Minki ter jo še 199 VI | z očmi grozil in pretil, da se domisli, kaj se to pravi: 200 VII | pismo. Roke so se ji tresle, da ji je padlo dvakrat pismo 201 VII | ves pogum in njen načrt, da bi izdala Minki to tajno 202 VII | komaj začela brati, toliko, da je videla, kdo ji piše, 203 VII | vam pravila. Govorite vi, da vas razumem. Povejte mi: 204 VII | Povejte mi: Zakaj pravite, da je to delo zabava." ~"Sem 205 VII | zame. Razumete! Jaz sodim, da je delo, namreč tisto težko 206 VII | gospodično Maro, ki trdi, da nima skoraj nobena izmed 207 VII | bila najrašji priznala, da je že danes okusila nekaj 208 VII | potajila. ~"Tembolj sodim, da je po tako napornem delu 209 VII | novega dela." ~"Oddiha, da, to je resnica. Ali oddih 210 VII | Ali ne čutite, kljub temu, da imate poklic in da ste socialist, 211 VII | temu, da imate poklic in da ste socialist, kakor trdi 212 VII | trdi Mara, ali ne čutite, da je učiteljica sredi vseh 213 VII | zanimivo, in prosim vas, kajne, da mi boste prijateljica. V 214 VII | doživite." ~Aleni je bilo, da bi planila na dan s svojim 215 VII | tisti ostudni Jok, je trdil, da ste se vi vmešali v neko 216 VII | kupčijo? Strniška? Kaj?" ~"Da. Da ste pisali pismo v Trst!" ~" 217 VII | kupčijo? Strniška? Kaj?" ~"Da. Da ste pisali pismo v Trst!" ~" 218 VII | Grozil vam je!" ~"Grozil!" "Da vas prežene." ~Minka je 219 VII | Torej Ivan bo možbeseda, da ti pošlje zbirko dunajskih 220 VII | nekaj jezilo in greblo, da bi bila z veseljem raztrgala 221 VII | sama od sebe razlagala, da se je odpeljal s kolesljem 222 VII | zaradi kupčije v Mirni dol, da ga pred nočjo ne bo in bržkone 223 VII | ne vrne. Vedno me skrbi, da ne bi nekoč zvedela: Smrekarja 224 VII | se je Aleni vzbujal sum, da je tudi ona zapletena v 225 VII | takega govorjenja. Sodila je, da cika z nevoščljivostjo na 226 VII | Alena se je oprostila, da mora pisati staršem, in 227 VII | ljubezen staršev, je občutila, da je materino pismo na otroka, 228 VII | Alenčica! ~Ne morem si kaj, da bi te koj prvi dan ne obiskala 229 VII | gospodična? Pa sem mu povedala, da si šla daleč proč, čez hribe 230 VII | nama, brž piši; saj vem, da si že pisala, kakor si obljubila. 231 VIII | Marevževcu." Občutil je, da je nekaj šinilo ob teh besedah 232 VIII | oči, rameni je dvignil, da je bilo videti od zadaj, 233 VIII | prijel zelenko in pil, da se je dvakrat oddahnil, 234 VIII | speče in ne ureže po grlu. Da se človek tako navadi; ali 235 VIII | pa oštirji sami sleparji, da točijo vodo. Vrag vedi!" ~ 236 VIII | Plankar je odšel iz hiše, da natoči. Stara lesena ura 237 VIII | krčmi?" ~"Bolje bi bilo, da bi bil Martinek nego Jok." ~" 238 VIII | Marevževec. In sem mislil, da speljem popoldne tiste butarice 239 VIII | oglasil Jok, "ali vidiš, da sem pozabil na tobak. Stopi 240 VIII | zakotalil pred krčmarja, da je pismonoša pozabil butaric 241 VIII | prikinknila ob vsakem koraku, kot da bi hodil tudi z njo. Več 242 VIII | so se mu prsti tresli, da mu je dvakrat spodletelo, 243 VIII | naveličal. - In sam naj laže, da bo obešal vrag za jezik 244 VIII | Jezični dohtarji trdijo, da ima vsak paragraf skrivna 245 VIII | ne bo zarinil vseh les, da ne bi, če se ujame v ta 246 VIII | prišel v Marevževec, ne da bi ga kdo opazil. ~Tamkaj 247 VIII | nastavil klobuk nad čelo, da je pogledal izza borovcev 248 VIII | razveselil, "sem vedel, da ob takem vremenu ne bo družine 249 VIII | borovce. Srce mu je tolklo, da je poskakovala listnica 250 VIII | čez hrib proti Sv. Antonu, da ga je polival pot. ~Dosti 251 VIII | Nekdo mu je v obraz povedal, da je pijan. ~"Naj pa bom," 252 VIII | Smrekarju v temi otipal, da še ni komata na kljuki pred 253 VIII | je silno raztogotil, in da je bilo do Strniške kakor 254 IX | Smrekar se je hitro obrnil, da ne bi slišal Jokovih groženj. 255 IX | prijel za debeli ključ, da bi ga zavrtel in pogledal 256 IX | je objel Smrekar čez pas, da je Jok zastokal in se ga 257 IX | noči tega objema sramoval, da so ga pekla lica v vročici. 258 IX | Čudovita sla ga je vlekla, da bi takoj odpečatil pismo. 259 IX | Zdelo se mu je hipoma, da še visi pijana in umazana 260 IX | Polagoma se mu je zazdelo, da se je pismo dvignilo z mize 261 IX | pismo dvignilo z mize in da hodi pred njim in da bi 262 IX | in da hodi pred njim in da bi ga videl celo tedaj, 263 IX | mu je upognil celo hrbet, da je -- hrust -- hodil kakor 264 IX | in odločno zlomili pečat, da so se sesuli drobci na mizo. ~ 265 IX | in vesel je bil načrta, da je stisnil pest in požugal 266 IX | divjo trto pod njenim oknom, da so se žolto rdeči listi 267 IX | molitve. Zdelo se ji je, da je zaspala in se prebudila 268 IX | slutnji gnalo nazaj k mizi, da bi odprla pismo in povedala, 269 IX | materi, morda samo namignila, da se pleto okrog nje čudne 270 IX | okrog nje čudne reči in da morda ne bo dolgo mogla 271 IX | strah in veselila se je, da je molčala. ~"Kaj mi mar! 272 IX | okna in segla po pismu, da ga nese na pošto. ~"Preneumno! 273 IX | Preneumno! Ali je vredno, da se ga spominjam? Mara naj 274 IX | Alena je odšla na pošto, da je še ujela postiljona, 275 IX | učiteljice in pognal gugalnik, da se je zibal v še večjih 276 IX | ure so potekle tako naglo, da so sedli takoj k obedu, 277 IX | Aleno past ovčke! Reci, da ne bo nič šole." ~"Prosi 278 IX | ste rekli zaradi pisem!" ~"Da, da! Kako se človek raztrese. 279 IX | rekli zaradi pisem!" ~"Da, da! Kako se človek raztrese. 280 IX | naj podpišem?" ~"Strniško, da! Kaj pa oklevate?" ~Smrekar 281 IX | kaj se vam zdi? A? Kaj?" ~"Da to ni vse po pravici!" ~ 282 IX | je Alena vztrepetala. ~"Da to ni vse po pravici?" ~ 283 IX | zakrohotal s tako votlim smehom, da je grmela iz njega groza. ~" 284 IX | grmela iz njega groza. ~"Da ni vse to po pravici? -- 285 IX | zagradil pot, ker je slutil, da namerava planiti iz sobe. ~" 286 IX | namerava planiti iz sobe. ~"Da, moje škode bi se veselili, 287 IX | moje škode bi se veselili, da! Pa se je ne boste! Sem 288 IX | boste! Sem že poskrbel, da se je ne boste!" ~"Gospod 289 IX | Alena, "jaz sem že povedala, da nič ne vem, da mi ni nič 290 IX | povedala, da nič ne vem, da mi ni nič mar -." ~"Da nič 291 IX | da mi ni nič mar -." ~"Da nič ne vem," ji je presekal 292 IX | enkrat -- in povem tudi to, da ste napisali naslov na Strniško 293 IX | prestregel - zato prestregel, da se ne bo redil Taljan." ~" 294 IX | gledal z divjim pogledom, da je Alena onemogla in se 295 X | desetak pridobim, verujte, da zanj izgubim stotak, ker 296 X | preden se je toliko umirila, da je šla odpovedat Smrekarici 297 X | Smrekarica hitro opazila, da je mož razburjen in slabe 298 X | Ali vsak, se mu je zdelo, da se guglje in škriplje. Prtič 299 X | tla in gonil je Viktorčka, da ga je pobiral. Drugekrati 300 X | je ni večerjat?" ~"Toži, da jo boli glava. Oprostila 301 X | mati je odšla v kuhinjo, da je ostal Smrekar sam. ~" 302 X | Spanec jo je pokrepčal, da je vse tisto, kar jo je 303 X | dogodilo. Mirno je spoznala, da pravzaprav ni vedela in 304 X | pravzaprav ni vedela in da ni imela vzroka, zakaj se 305 X | Kljub temu ji je bilo jasno, da je njen očitek živo zadel 306 X | sam se je ujel in izdal, da hodi krivično pot. Čemu 307 X | vedela. Najbolj jo je mikalo, da bi povedala Minki in bi 308 X | je oklevala tako dolgo, da se je je lotila dremavica 309 X | ter stopil med krožnike, da ga ni zadržala Alena. ~" 310 X | pesti. ~Aleno je to dražilo, da je bilo čelo vse v gubicah, 311 X | prigovarjati, naj jé in se ne kuja, da bi kljubovala bolj očetu 312 X | črne kave v pisarno, češ da ima dosti posla, in takoj 313 X | se je za hip dobro zdelo, da jo je zbodla. Ali takoj 314 X | nadaljeval. Aleni se je zdelo, da jo je ta pogled vprašal: 315 X | za pouk. Čutila je dobro, da je iskrenost in veselje 316 X | iskrenost in veselje zlagano, da bi najrajši prijela dečka 317 X | lase in ga kaznovala, samo da bi si oteščala notranje 318 X | nepriložno. Zato je sklenila, da jo takoj obišče in ji vse 319 X | sobe. Aleni je bilo všeč, da ni deček silil z njo, ali 320 X | tembolj zahrepenela po nekom, da mu pove in potoži, da ga 321 X | nekom, da mu pove in potoži, da ga vpraša za svet. ~Gnalo 322 X | proti šoli. Bilo ji je, da bi se razjokala, in ni vedela, 323 X | me ogibajo, tudi te vedo, da nisem in nočem biti Smrekarjeva." ~ 324 X | je razburjala, čutila je, da ji srce nemirno utriplje 325 X | srce nemirno utriplje in da ji korak beži, kakor preganjani. ~ 326 X | stena šolskega poslopja, da ni vedela, kdaj. Siloma 327 X | Siloma je ustavila nogo, da ni vsa zasopla prestopila 328 X | strašnega. ~Ko se je oddihala, da se umiri in uredi misli, 329 X | veselo vriskajoč mimo Alene, da se je morala ustaviti in 330 X | vesele moči jo je predramil, da se je zasmejala še ona in 331 X | njo po orumenelem listju, da se je usipalo z grmov. Brez 332 X | ona. Aleni se je zdelo, da je bil večer tako prijeten 333 XI | Alene nič več poprosil, da bi mu pisala trgovska pisma. 334 XI | strah. Slišala je tudi, da je tu in tam prišel Jok 335 XI | Ali vselej je čutila, da ji je mar, da jo stvar tem 336 XI | je čutila, da ji je mar, da jo stvar tem bolj zanima, 337 XI | radovednost tako globoko, da je po dolgem razmišljanju 338 XI | izvabila Alena na sprehod, ne da bi katera le količkaj slutila, 339 XI | drugega, puščoba in dolgčas, da bi ga prodajale na kilometre!" ~" 340 XI | Alena. ~"Najprej predlagam, da bomo bolj iskrene: tikajmo 341 XI | punč. Takega vam napravim, da se še tebi, Minka, otaja 342 XI | vnaprej ti povem, Minka, da ne bomo puste pri teh večerih. 343 XI | poslušala." ~"Bom ga, toda vem, da bo gorela iz njega požrtvovalna 344 XI | se zavzeli obe hkrati. ~"Da, za gospodinjstvo. Prečitala 345 XI | tudi pri nas! Kdo trdi, da smo zoper izobrazbo - ali 346 XI | smo zoper izobrazbo - ali da bi se ubijale me, ko imamo 347 XI | prosim, ne nori!" ~"Sodim, da to delo ne bo zastonj! Narod 348 XI | pohujšaj se nad socialistom!" "Da bi mogla biti resnični socialist 349 XI | blagoslavlja fara njegov spomin! Da, da blagoslovljeno tvoje 350 XI | fara njegov spomin! Da, da blagoslovljeno tvoje ime, 351 XI | izvrstne. Samo vsaka ni, da bi jih izvajala!" ~"Tole 352 XI | samotni dolini tak dogodek, da so vse tri umolknile in 353 XI | Zdelo se jim je celo, da se je podvizal, odkar jih 354 XI | zopet Mara in tako zardela, da je takoj opazila Alena. 355 XI | Ali čutila je tudi sama, da ji je v lice zavalovila 356 XI | Alena. "Bržkone ima vzrok, da se je vrnil tako hitro z 357 XI | in bi mu hotele dokazati, da mu ne gredo naproti. ~Aleni 358 XI | ob prvem Marinem vzkliku, da prihaja Brest, porodila 359 XI | Smrekarja, pozna razmere. Da, samo on! Kakor nalašč, 360 XI | samo on! Kakor nalašč, da je prišel." ~In želja, ki 361 XI | trdi Mara." ~"To se pravi, da ne hodite po izvoženem kolovozu -- 362 XI | pota, so trdili že klasiki, da nori! Sodba gospodične Mare 363 XI | tesno Aleno okrog pasu, da je z dejanjem dokončala, 364 XI | besedo. Brest je opazil, da ga draži Mara z Aleno, pa 365 XI | gospodične, naloga! Saj veste, da sem že o počitnicah delal - 366 XI | o počitnicah delal - in da mi je treba od lakote do 367 XI | proti domu. Letos upam, da dovršim. -- Ali oprostite, 368 XI | dovršim. -- Ali oprostite, da vas zadržujem. Kam ste namenjene?" ~" 369 XI | namenjene?" ~"Do Marevževca, da si ogledam okolico, dokler 370 XI | Smrekar in Jok barantata, da se razlega skoz okna na 371 XI | cesto. In iz buteljk pijo, da od mize teče." ~"Kaj ni 372 XI | tako naglo in razmišljeno, da bi se bila skoraj ugriznila 373 XI | pred šolo, so bile vesele, da so se razšle, ker so vse 374 XI | z nerazumljivo slutnjo, da se je mednje dvignilo nekaj 375 XII | Brest je povedal po pravici, da sta Jok in Smrekar barantala 376 XII | ga je morila in mučila, da je dosti ur preležal na 377 XII | Skoraj se je že odločil, da počaka na preži in takrat, 378 XII | ali tujcu tako podraži, da se ne bo upal zlepa več 379 XII | prišel Jok ter mu povedal, da se Strniška silno togoti 380 XII | gozde. ~Nato je poslal Joka, da naj mu gre pripravljat in 381 XII | kolesljem na Staniško vas, da bi se vrnil potem kakor 382 XII | obrnila proti vratom, ne da bi se kaj zmenila za Joka. ~" 383 XII | vam je vlil tako pamet, da niste prodali Smrekarju 384 XII | tla. ~"Sem, za resnico, da sem vas. Ali čutili niste. 385 XII | okrenil glavo proti oknu, da je videl še na cesto. -- " 386 XII | bi zdivjal, ko bi zvedel, da sem mu jaz podražil." ~" 387 XII | ne prosim." ~"To se zna, da ne! Saj vam ne poje boben 388 XII | Smrekar ne odneha, vem, da ne, Strniška tudi ne. Obema 389 XII | po konju, ki je zbežal, da je zanašalo zadnji konec 390 XII | Toda povem ti, Štefan, da se bo ženska dobro krčila." ~" 391 XII | nehote potegnil za vajeti, da je konj obstal v diru. ~" 392 XII | zaslužiš; saj ni treba, da bi se ti zavalil dobiček 393 XII | Vidite, Smrekarja sem srečal! Da ne bo še ene poti!" ~"Bomo 394 XII | Strniška je udarila ob mizo, da se ji je izmaknil iz levice 395 XII | lačna do smrti. Ne bom! Da veš!" ~Strniška je pobirala 396 XII | sladke in močne starine. ~"Da bi me napojil, kajne?" ~ 397 XII | govoril, dokler ni opazil, da so se stari ženici posvetile 398 XII | sosedje so ji prigovarjali, da je željno obračala oči na 399 XII | dvorišču Smrekar Joka za rokav, da sta šla še v hišo. ~"Mati, 400 XII | Tistemu Taljanu sporočite, da je les prodan. Ni treba, 401 XII | je les prodan. Ni treba, da bi še sitnaril tod!" ~"Kar 402 XII | Sem!" "Za pričo si, da je ona brzojavila!" ~"Dva 403 XIII | stisnil roko. ~"Počakajte, da se umijem. Nocoj ga usekava!" ~ 404 XIII | prijel očeta za pestmi, da bi se rešil. Oče ga je pa 405 XIII | prizor gane, tako gane, da bi bil sedaj najrajši v 406 XIII | steni, jo podprla z dlanjo, da je zakrila lice pred Brestom, 407 XIII | Bogate? No, ne rečem, da je brez obresti vse to. 408 XIII | oporekali, gospod Smrekar, da je dandanes učenost najslabše 409 XIII | šivilje. Kdor ni tako srečen, da priženi težko doto -- Bog 410 XIII | pritrjevala. ~"Prav imate, da branite in se poganjate 411 XIII | Učenost -- kajpada; ne veste, da ima ta pol leta počitnice? 412 XIII | Zato naj vsak stan skrbi, da si ujame še postrani kaj 413 XIII | ga položil na mizo tako, da je zaeno udaril s pestjo 414 XIII | čelo in se nagnila naprej, da bi se spustila v odločno 415 XIII | gospodična!" ~Aleni ni bilo všeč, da jo je Brest prekinil in 416 XIII | jo je Brest prekinil in da ji ni hotel na pomoč. Jezna 417 XIII | in razburjena je trčila, da je pljusknilo vino čez rob 418 XIII | Gospodična Ale na je vihrava, da je kaj. Kakor majhen lonček, 419 XIII | lonček, za vsak nič vzkipi. Da boste vedeli, zakaj se je 420 XIII | Ženska je skopa, kar se da. In slišite, v to kupčijo 421 XIII | Smrekar ženi in se oprostil, da je truden, ter šel takoj 422 XIII | srce in v hipu je občutila, da jo je vleklo za njo. Toda 423 XIII | pred Brestom z dvorišča, da je šumelo žolto listje, 424 XIII | učenosti tako nespameten, da se zagleda v lepo -- in 425 XIII | žensko, potem je najbolje, da vse šole zapro. Najbolje, 426 XIII | vse šole zapro. Najbolje, da veš. Sicer me pa pusti. ~ 427 XIII | Alena je hodila tako naglo, da jo je Brest komaj dohajal. 428 XIII | bilo največ listja na poti, da je glasno šumelo. Celo zapela 429 XIII | Prišla sta skoraj do šole, ne da bi se kaj pogovarjala. Tamkaj 430 XIII | vas življenje! Na hvalo, da se morete oddahniti. Današnja 431 XIII | Današnja družba res zahteva, da je človek zapet do vra tu, 432 XIII | tu, ne, do ušes, in sodi, da imamo jezike samo za to, 433 XIII | imamo jezike samo za to, da utajimo, kar imamo v srcu." ~" 434 XIII | pota molče. Brest je čutil, da valovi v njem srce, hladni 435 XIII | Brest se je prestrašil, da je Alena zapazila spremembo 436 XIII | sedaj še upate ponoviti, da sem krivična?" ~Iz oči so 437 XIII | bi se nekam oprijemala, da bi zakrila drhtenje. ~Brest 438 XIII | ko je pripovedovala, ne da bi se le enkrat ozrla vanj. 439 XIII | mehko, tako zaupanja polno, da se Brest ni mogel zmagati. 440 XIV | veter je zavel okrog vogala, da se je zavila tesno v šal, 441 XIV | dvom, je li prav naredila, da mu je zaupala. Včasih je 442 XIV | zaupala. Včasih je čutila, da bi jo bilo sram, ko bi stopil 443 XIV | veselila večera pri Mari, da bi mogla mirno presoditi, 444 XIV | na tla. Ljudje so trdili, da že diši po snegu in so prerokovali 445 XIV | peči in si grela roke. ~"Da bi zmrzovale, kaj še! Saj 446 XIV | obotavljali. ~"Izpijta, da bo kaj ognja v žilah!" ~ 447 XIV | okusu mora priti kot vihar, da te kar odnese s seboj, kakor 448 XIV | kraljici ogrski!" ~"Žal, da nisem Matjaž, gospodična!" ~ 449 XIV | zanimivo! Prepričan sem, da jo je izgovorila gospodična 450 XIV | izgovorila gospodična Minka!" ~"Da, jaz sem izrekla to besedo! 451 XIV | to besedo! Mislim namreč, da je v naši moški inteligenci 452 XIV | tega duha. Toda prosim, da me prav razumete! Ne mislim 453 XIV | jaz sem že ponovno trdil, da vas občudujem. Toda - delo 454 XIV | je planil ogenj v lice. ~"Da, taki ste! In to je poguba 455 XIV | Ali ni trdil že Ciceron, da je človek rojen domovini, 456 XIV | posebno inteligent, dolžan, da deluje za splošnost, za 457 XIV | vsak deluje, glasno deluje, da mu zaradi krika prislonijo 458 XIV | vzdihnil kakor rekel: ~"Da, da, za domovino žive, trdijo -- 459 XIV | vzdihnil kakor rekel: ~"Da, da, za domovino žive, trdijo -- 460 XIV | prašek! In vendar trdim, da sem trohico le že storila. 461 XIV | domovina pridnemu delavcu kaj da, naj mu da. Delavec je vreden 462 XIV | pridnemu delavcu kaj da, naj mu da. Delavec je vreden plačila. 463 XIV | razcefrane hlače in stradajo, da se jim dela črno pred očmi!" ~" 464 XIV | čašo in je bila vesela, da je Mara pretrgala razgovor, 465 XIV | podvizal za Aleno. ~"Moram, da, moram! Če bi jo srečal 466 XIV | Ali ste res mislil, da vas pustim samo ponoči, 467 XIV | kadar se tako razvname, da vse kipi v njej. Idealna 468 XIV | Sama -- zlato srce, le žal, da je zapeljano." ~"In vendar 469 XIV | Gospodična, jaz sem prepričan, da se vi ne boste dolgo nasičali 470 XV | oproščenja in zatrjevala, da ima dosti posla in naj jih 471 XV | skrbi. Vsako važnejšo novico da jim takoj naznani. ~Ko je 472 XV | je štedil in pritrgoval, da je hranil in odgajal otroka. ~ 473 XV | je naglo odšla na pošto, da odda pismo. Zdelo se ji 474 XV | odda pismo. Zdelo se ji je, da oče občuti ta poljub, da 475 XV | da oče občuti ta poljub, da bo na pismu dotipal njeno 476 XV | ni lepo, ko sva sosedi, da me ni bilo. Poboljšala se 477 XV | je hudomušno pomežiknila, da je Alena zardela in se silno 478 XV | draži. Tako neumna nisem, da bi se v vsakega študenta 479 XV | dobrohotno v žareče oči, da se je Alena razveselila. ~" 480 XV | mi ne, bodi prepričana, da nisem radovedna." ~"Verjemi, 481 XV | radovedna." ~"Verjemi, Minka, da pravzaprav sama ne vem, 482 XV | skrbi polno pismo od mame, da sem kar nesrečna." ~Minka 483 XV | kaj imaš, ko imaš mamo. Da bi jo jaz še imela in bi 484 XV | vsi me zbadajo. Kakor da sem institutka. Kaj se toliko 485 XV | grda zavist! Toda povem ti, da bom poslej nalašč očitno 486 XV | hodila z njim, prav nalašč, da jih bom jezila." ~"Tega 487 XV | sodiš tako, tudi ti misliš, da sem taka?" ~"Nič ne sodim. 488 XV | Nič ne sodim. Vem pa, da za igračo tvoje srce ni. 489 XV | stokrat tajiš, utajila ne boš, da si že vznemirjena, in vznemirjen 490 XV | zameri! Taki ste namreč vsi, da več veste o meni, nego jaz 491 XV | neumno. Toda to vem dobro, da tako natolcevanje prepovem, 492 XV | prijateljice! Ni treba, da bi bila ničemurna zato, 493 XV | ničemurna zato, če veš, da si najlepša dekle v fari. 494 XV | Ali ni takisto naravno, da ubogo nervozno Erno nekako 495 XV | tvoja mladost? Ali ni nujno, da je Mara, za katero se je 496 XV | Ali ni to nujno?" ~"Kajne, da ni bilo kar tako med Maro 497 XV | to je najboljši dokaz, da nisi več mirna!" ~"Zakaj?" 498 XV | Ko bi bila prepričana, da greš sreči naproti -- potem 499 XV | otrok. Želim samo to, da ti ne doživiš ure, kakršno 500 XV | kolikor je je bilo v meni, da sem se dokopala s krvavečimi