Chapter

 1 I    |          gospodkov. ~"Saj sem že rekla, jaz grem! Kaj bi doma?" ~"
 2 I    |      kroge, ne?" ~"Saj nisem nič rekla, kar tako mi je prišlo v
 3 I    |       pomežiknila na levo oko in rekla: ~"Še toliko se nisem nadejala!
 4 I    |          moški vsi enaki, sem že rekla. Koliko je ženinov, ki so
 5 II   |           Sreča! -- Takole mi je rekla. In zato sem se pogodila,
 6 III  |     sedla v kočijo. Še zbogom ni rekla! ~Konja sta se vzpela, zavora
 7 V    |         Lažeš!" ~"Veš, kaj mi je rekla danes?" ~"Si bil tam?" ~"
 8 V    |           Si bil tam?" ~"Bil. Je rekla: S Smrekarjem se še ne menim
 9 V    |       bili iz Trsta pri meni, je rekla, pa mi bodo jutri ali pojutrišnjem
10 V    |       vsako reč vtakne -- je pač rekla: Mati, poskusite, ponudite
11 V    |         Alena. Niti lahko noč ni rekla. ~V svoji sobi je segla
12 VI   |    oglasila pri Smrekarici in ji rekla, da gre pogledat, ali je
13 VII  |        je to delo zabava." ~"Sem rekla: zame. Razumete! Jaz sodim,
14 VII  |     glavo, ji pogledala v oči in rekla: ~"O ti punčka moja ti,
15 X    |          lupila jabolko. Zato je rekla malomarno: ~"Skrbi? -- Kdo
16 X    |   pomislila. -- "Kaj mi mar," je rekla odločno, si popravila lase
17 XII  |        se od studa in ogorčenja, rekla v lice "slepar", ga je morila
18 XII  |        poti!" ~"Bomo videli," je rekla Strniška in začela pospravljati
19 XIV  | pregladek, vse preveč -- kako bi rekla -- na vse plati. Fant po
20 XIV  |         je zasmejala Mara. ~"Sem rekla: precej. Za moj okus je
21 XIV  |          Kaj siliš za pričo?" je rekla Mara. ~"Kako si čudna, Mara!" ~"
22 XV   |   nesrečna." ~Minka ni takoj nič rekla. Samo karajoče je pogledala
23 XV   |     Pomislite, pet tisoč. Pa sem rekla, zakaj niste nič pisali.
24 XV   |    prehudo!" ~"Tako sem tudi jaz rekla. Njemu naj prizaneso. Če
25 XVII |        pa takoj povesila oči ter rekla: ~"Česa se bojim? Ali se
26 XVII |   pelerino. ~"Kakšna pravda?" je rekla pogumno in otresala s kapuce
27 XVII |   solzami. ~"Da, zaradi vas," je rekla s poudarkom. "Toda to naj
28 XVII |        Brestovi. ~"Ne morem," je rekla in mu stisnila desnico. ~
29 XIX  |        vzdihljaj, jo pobožala in rekla: ~"Revček moj!" ~"Ne šali
30 XIX  |         sobi gor in dol. Nato je rekla: ~"Bolje bi bilo, ko bi
31 XX   |         da nisem mame ubogal. Je rekla: Čemu ti bo salonska suknja
32 XXI  |          nebeško kraljestvo!" je rekla. ~"Aha, nebeško kraljestvo!
33 XXI  |    nenadoma obmolknila, potem pa rekla: ~"Minka, kakor je smešno,
34 XXIII|       zakrila lice pred Maro, in rekla užaljena:  "Kaj mi je mar!