Chapter

 1 II   |          Nalašč, dasi je zjutraj rekel, da ju počaka doma. Nalašč,
 2 II   |       enkrat pokašljal in ni nič rekel. ~Baruša je pa dvignila
 3 III  |    Smrekarja, kajne?" ~"Aha," je rekel hlapec in se nekoliko namuznil.
 4 III  |          vasi ni Smrekarju nihče rekel gospod. ~"Prosim, ali bi
 5 III  |      Alenino preplašeno lice, in rekel: ~"Ahà, nič ne pomeni! Hi!" ~
 6 V    |   mislila..." ~"Ženske tiho! sem rekel. Ne vtikajte se vmes! To
 7 VI   |        do gnojišča. ~"Aha-a," je rekel hlapec, pobral koš in se
 8 VI   |       šolo, kajne? Kakor sem vam rekel!" ~Tako jo je ogovoril,
 9 IX   |         pa spet očeta za brke in rekel: ~"Ti ukaži! Kar reci!" ~"
10 IX   |   napisala Alena. ~"Še tole," je rekel Smrekar, "potem je opravljeno
11 X    |         šla k ovčkam. ~"Nak," je rekel Viktor. "Zato, ker si huda!" ~
12 XIII |        roko. ~"Pozdravljeni!" je rekel Štefan in mu stisnil roko. ~"
13 XIII |    poljubil. ~"Tako je prav," je rekel oče in postavil fanta na
14 XIII |          licu. ~"Gospodična," je rekel slovesno, z nizkim glasom,
15 XIV  |  pomilovalno bolj vzdihnil kakor rekel: ~"Da, da, za domovino žive,
16 XV   |       bil hud. Naj le dožene! Je rekel, da gre kar na pošto!" ~"
17 XVI  |         je Brest stisnil roko in rekel: ~"Oprostite in ne bojte
18 XVII |        odgovoril, ampak je takoj rekel: ~"Mešetar je kanalja, pismonoša
19 XVIII| upravičena ali ni. ~"Naj bo," je rekel po premisleku nadzornik. "
20 XVIII|         Počakam!" ~"Pojdimo," je rekel Smrekar in potegnil za rokav
21 XIX  |         je bil." ~"No, in?" ~"Je rekel, naj se ne bojim!" ~"Sicer
22 XIX  |           Pove mi ob priliki, je rekel." ~"Alena, veruj mi, Brest
23 XIX  |     ovadim. Ali veste, kaj mi je rekel? -- Vi pridete sami na zatožno
24 XIX  |          Verujte mi, kar sem vam rekel, da vas globoko čislam,
25 XX   |        gre!" ~Tako je nejevoljen rekel Brest tisti večer po Aleninem
26 XXI  |          od vrha do tal, nato pa rekel nekoliko užaljen: ~"Župnik
27 XXI  |    gumpce? Ali vam nisem že prej rekel, da pri nas nismo v Ljubljani,
28 XXI  |         Pa pustiva to. Kakor sem rekel, jaz ne grem več v šolo.
29 XXII |          Smrekarju." ~"Kdo je to rekel? Na dan z njim! Povej ime,
30 XXII |         obrekovati!" ~"I, kdo je rekel? Kaj bi se jezil, Jok! Sam
31 XXIII|         slovo. ~"Še nekaj, Ivan. Rekel si prej, naj ne govoriva
32 XXIII|       pretehtavala; nikdar ji ni rekel: Alenčica, potrpi, kmalu
33 XXIII|          kmalu boš moja žena! Ni rekel. Kdo bi govoril tako pusto