Chapter

 1 I    |         ti pa kažejo po svetu z njim. In namesto da bi tebi služil
 2 II   |      srcu veselja veliko in nad njim trdna zavest, da ga nihče
 3 III  |         izginilo: kolodvor in z njim bela ruta. Mimo vlaka so
 4 III  |         rada takoj pogovorila z njim, ker je v tujini srečala
 5 III  |      soncu, veter se je igral z njim in ga sukal v veselih vrtincih
 6 IV   |   gledala skozi odprta vrata za njim, potem tiho zaprla in sedla
 7 IV   |   poznam? Enkrat sem govorila z njim, pa že pošilja razglednice!" ~"
 8 VIII |        mu snovale in tekle pred njim. Dobro uro je tako ležal
 9 VIII |  krepčal. ~Ni dolgo ležal. ~Pod njim je zalajal pes, ki je priplesal
10 IX   |    vežnih vratih upokončil pred njim in mu, zibaje se sem in
11 IX   | dvignilo z mize in da hodi pred njim in da bi ga videl celo tedaj,
12 IX   |         upihnil luč: vedno pred njim belo pismo, na tilniku roka
13 XI   |  razpela sončnik in zakrožila z njim nad glavo. ~Popotnik je
14 XI   |     vnovič klobuk in zamahnil z njim v pozdrav. ~"Brest!" je
15 XI   |      Nekaj zabave bo vendarle z njim. Za silo je dober." ~Tako
16 XIII |       očetove roke in skakal za njim iz obednice. ~"Gospodična,
17 XIII |    Nenadoma se je dvignila pred njim kakor močna žena, ob katero
18 XIII |       zvezd so veselo pluli nad njim v prostranost. ~
19 XV   |   poslej nalašč očitno hodila z njim, prav nalašč, da jih bom
20 XV   |         je zaloputnila vrata za njim. ~"Grdoba!" je še zamrmrala
21 XVI  |        prikazal se je angel, za njim drugi in tretji -- nato
22 XVII |       visoko, da je zagradila z njim pot Smrekarjevim pogledom. ~
23 XVII |       ozrl, je Alena gledala za njim in mu zamahnila v pozdrav. ~
24 XIX  |         se hotela maščevati nad njim in mu zagrozila, da ga ovadim.
25 XX   |         se mu je, da stopa pred njim Alena. Toda nje ni bilo,
26 XX   |        pač pa se je dvigal pred njim izza obletelih orehov Smrekarjev
27 XX   |    prijel za komolec in odšel z njim po stopnicah. ~"Kar v obednico
28 XXI  |       so se vile po snegu proti njim vijugaste, rumenkaste steze. ~
29 XXII |         zahvaljen, in Smrekar z njim vred, če ima kaj deleža
30 XXII |       Kdo je to rekel? Na dan z njim! Povej ime, Markovec! Povej!
31 XXII |         je drhtela. ~"Na sani z njim," je velel Smrekar. "Možje,
32 XXII |         je vozil korakoma in za njim se je vila molčeča procesija. ~
33 XXIII|         je pokopan mešetar in z njim edina, sicer nepotrebna