Chapter

 1 I    |          svetu. Ko bi mogel dati človek Aleni svojo pamet! Potem
 2 I    |        ima prav. V hribih izgubi človek kredit, in brez tega, saj
 3 I    |           Šel. Ga poznajo. Bogat človek je menda, veletržec z lesom.
 4 I    |          razvnel oče, "ime še ni človek. Tudi tvoje ni bilo po novem,
 5 I    |        ne; ampak bolj se postavi človek, če ni sam drobiž." ~"Drobiž,
 6 I    |     čisto brez srca! Le pomisli. Človek se ubija, pritrguje in strada,
 7 II   | zasmejali. ~"Kakšen?"  "Pomisli, človek, ki oglase plačuje, ki za
 8 II   |       menda še čisto nov klobuk! Človek res ne ve, ali je pri njih
 9 III  |      resnično veseli. Saj veste, človek gre, pa ne ve, kam!"  "Pojdite
10 III  |          je bilo doma, tajno! Ta človek me pa prvič vidi -- in takoj
11 IV   |         veseli, da pride vsaj en človek v mojo bližino. Verujte,
12 IV   |          tudi sama nisem v uradu človek. Saj ste me slišali, kajne?
13 IV   |     stroj, navaden stroj postane človek. Zato se vas veselim, ker
14 IV   |        ker ste mladi, ker ste še človek, povem kar po pravici, in
15 IV   |           moj Bog, ta takisto ni človek, je tudi nekaj drugega --
16 IV   |         take sanjarije mora biti človek nekoliko trčen, jaz pa nisem.
17 V    |         bučno odprla. Vstopil je človek, da se ga je Alena prestrašila.
18 VI   |   opeharili za dobiček! ~Kako je človek neumen, kadar spi!" ~In
19 VII  |         Ha, s takimile konjci bi človek sfrčal v svet!" ~"Torej
20 VIII |          ne ureže po grlu. Da se človek tako navadi; ali so pa oštirji
21 VIII |  paragraf skrivna durca, kjer se človek v stiski izmuzne. Jok si
22 IX   |      legel in hitro zaspal kakor človek, ki se je trudno priboril
23 IX   |        pisem!" ~"Da, da! Kako se človek raztrese. Čakal sem vas
24 IX   |        Vse -- tujcu! Če pa domač človek skuša ujeti nekaj zaslužka,
25 XIII |        družba res zahteva, da je človek zapet do vra tu, ne, do
26 XIV  |          trdil že Ciceron, da je človek rojen domovini, ne sebi?" ~"
27 XV   |          je prišel neki gosposki človek iz Trsta in se jezil, zakaj
28 XX   |     nasmehnil, kakor se nasmehne človek lepim sanjam, ter se lotil
29 XX   |       treba z učenjem. In če ima človek še takole prijetno družbo
30 XX   |          pošine, da bi bil velik človek ponosen. Haha!" ~Takoj je
31 XXII |         Smrekar je Smrekar! Toda človek ne sme govoriti." ~"Veš
32 XXII |          starše." ~"Čuda, kaj en človek naredi v fari, če je iz
33 XXIII|         brez njih -- veste, kako človek po zakonu pride dandanes