Chapter

 1 I  |       Upokojeni oficial Janez Trpotec je sedel v tesni spalnici
 2 I  |       vestmi, da je šel Janez Trpotec v pokoj, je bil mož tako
 3 I  |      bi ti jih ne oponesel." ~Trpotec je pogledal vnovič na oglas
 4 I  |      Torej, Alena, kako bi?" ~Trpotec je gledal v hčerko ponosen
 5 I  |        Pa se znebiš takele!" ~Trpotec se je užaljen premaknil
 6 I  |      ob pol sedmih. Takole!" ~Trpotec se je povzpel v naslanjač,
 7 I  |   grem še za hip v kuhinjo."  Trpotec je samo prikimal, zadovoljno
 8 I  |  nisem nadejala! Skopušček!" ~Trpotec je zinil, da bi razodel
 9 I  |       je vselej," je zamrmral Trpotec zadovoljno in si obrisal
10 I  |     Kaj smo učakali, Janez!" ~Trpotec se je predramil iz sanjavosti. ~"
11 I  |   bolj deklamiral kot govoril Trpotec ter se zagledal zopet v
12 I  |     volja! -- Pojdiva spat!" ~Trpotec je vstal in še enkrat mrmraje
13 II |     dolgo se je zasedel Janez Trpotec tistega dne pri Zlati racki,
14 II |     bil izvrsten. Zakaj Janez Trpotec je pri odhodu dal natakarici
15 II |      Alena je prasknila luč - Trpotec je izpregledal, se ustrašil,
16 II |    Alenčica?" se je upokončil Trpotec, "nisem še kar tako?" ~Za
17 II |      kratkim opazkam, katerih Trpotec ni kar nič razumel. Smejal
18 II |      fant, Alena," je zasukal Trpotec pogovor drugam, ker se je
19 II | Klobuk izgubil?" se je zavzel Trpotec. ~"Klobuk, menda še čisto
20 II |        Obe sta se zasmejali. ~Trpotec je pa poprijel za besedo "
21 II |        Ker si bolan, menda." ~Trpotec je poskusil, da bi še tretjič
22 III|   zamudita! Imata prtljago!" ~Trpotec je pogledal na uro in spregovoril,
23 III|    dojenček na njenih prsih. ~Trpotec je stal ob ženi in hčerki,
24 III|   zgoraj z zamolklim glasom. ~Trpotec je slišal, da je zaropotal
25 IV |      se vam predstavim: Alena Trpotec, domača učiteljica pri Smrekarjevih." ~"
26 XX |  ljubica moja, kamor hočeš!" ~Trpotec se je zasukal ob Aleni,
27 XX |   tabo kakor kmet v kožuhu." ~Trpotec je obešal suknjo na klin
28 XX |         U joj," se je začudil Trpotec tako na glas, da so se ozrli
29 XX |      se naravnala proti domu. Trpotec je hodil kakor mladenič
30 XX |       in jo stiskala na prsi. Trpotec je gledal in stal, držeč
31 XXI|      mestni pismonoša: "Alena Trpotec?" ~"Da, zame!" Alena je