Chapter

 1 I    |      blagor se jim, ki to morejo. Vsak pa ne more, mi tudi ne!
 2 I    |      mesec pokadi, da se prihrani vsak vinar. Menda je dosti, ali
 3 I    |         si ga je priščipnil redno vsak mesec od pokojnine in ga
 4 IV   |           lepega se boš naučil. - Vsak ne more tako." -- Učenec
 5 VIII |           dohtarji trdijo, da ima vsak paragraf skrivna durca,
 6 X    |          je zamenil z drugim. Ali vsak, se mu je zdelo, da se guglje
 7 X    |        Kaj me briga! Moram res za vsak prazen nič skrbeti sam?
 8 X    |     ječavcev je samo v naši fari. Vsak dan kdo pristoka in priberači
 9 X    |        ves sušičast in shiran. Ni vsak tako srečen, kot si ti,
10 XI   |          ne samo prvega: Določimo vsak teden čajni večer!" ~"Izvrstno!
11 XIII | profesorje in uradnike po mestih! Vsak vinar desetkrat obrne, preden
12 XIII |      kruha tenko rezani. Zato naj vsak stan skrbi, da si ujame
13 XIII |       Smrekarjem. ~"Tako je prav! Vsak naj brani svoj stan in poklic!
14 XIII |           Kakor majhen lonček, za vsak nič vzkipi. Da boste vedeli,
15 XIV  |          blagor poedinca. Zato je vsak, posebno inteligent, dolžan,
16 XIV  |           za domovino? Tako dolgo vsak deluje, glasno deluje, da
17 XV   |          In za plačilo imam tole! Vsak je neumen, kdor stori dobro!" ~"
18 XVII |      dovolite." ~"Prosim, prosim! Vsak trenutek sem vam na službo." ~
19 XVIII|      Kakšno prepričanje?" ~"Da je vsak izobraženec dolžnik naroda
20 XVIII|       Zato nima le pravice, ampak vsak izobraženec ima dolžnost,
21 XIX  |        njem se je vse vzvalovilo, vsak premislek je izginil, roke
22 XX   |             Gospod Brest bi moral vsak večer priti pomagat. Do
23 XX   |     sklenili, da mora priti Brest vsak večer pomagat Aleni delati
24 XXI  |      zavešenih vejah črnih smrek. Vsak hip se je sprožila plast
25 XXI  |       otroke in strdene punčke bi vsak krotil in učil. Ali naši
26 XXI  |           in dan nad njimi, pa je vsak oče trdil, da jih še premalo
27 XXI  |           in jo skrbno zagrinjala vsak večer, ta sobica ji je bila
28 XXII |           taka je ta stvar, da se vsak tujec med nami odebeli,
29 XXII |      prišla ta Alena, se pricmeri vsak teden vsaj enkrat domov
30 XXIII|      Alena je verovala in trpela. Vsak stavek, katerega ji je govoril,