Chapter

 1 IV   |        se je zasmejala Erna; "to niso ljudje, ki prihajajo sem.
 2 IV   |         vem, kaj so, toda ljudje niso, to dobro vem. Sicer pa
 3 VI   |           Toda kljub dobri volji niso izginile gube z njenega
 4 VI   | odgovoril, je bilo napak, dokler niso zaplavale oči v solzah in
 5 VI   |        se briga za stvari, ki ji niso nič mar -- in zvodi na sled
 6 VI   |              Že take stare vdove niso več brez pisem. -- Anton,
 7 VIII |          kljukasto palico, se mu niso noge več zapletale. Šel
 8 IX   |       glava je opletala, noge ga niso nesle. ~Togotno ga je objel
 9 X    |           smejal malenkostim, ki niso bile smeha vredne. Vino
10 X    |        zdravje. ~"Tudi na kmetih niso vsi taki," je poskušala
11 X    |       očetu nego sinu. ~Po obedu niso posedeli. Smrekar si je
12 XI   |     malomarno Minka, ki je sicer niso užalile besede Marine, ali
13 XI   |     Marevževca, in tudi Strniške niso obiskale. ~Ko so se poslovile
14 XIII |         po obeh licih. ~Viktorju niso ugajale raskave in klejaste
15 XIII |        krepko vodil Ivan, dokler niso vsi razgreti popol noma
16 XV   |       postarala. ~"Čudno, da vam niso nič pisali iz Trsta." ~Aleni
17 XVII |        brez zanimanja, dokler se niso zmedle vrstice in ni sredi
18 XVIII|        in silite v posle, ki vam niso nič mar. Kaj pravite na
19 XX   |      podmene avtorjev, dokler se niso razblinile v daljavi in
20 XX   |       Alena užaljena. ~"Jezuščka niso prišli molit ovni in živina
21 XX   |      Brestovemu pozdravu, dokler niso sani izginile v daljavi. ~"
22 XXI  |         polomijo." ~"Eden vendar niso vsi. Jaz sem pa v Zaselju
23 XXI  |      odšla, da prazniki brez nje niso bili prazniki, ampak dolgčas,
24 XXII |    mešetarjev. Prijatelji, ki se niso srečali leto in dan, so
25 XXII |       tisti so še obsedeli in se niso brigali za noč. Plaža in
26 XXII |          ali so te zašili ali te niso!" ~"Koga? Mene?" ~Jok je
27 XXII |        prav mešetaril? Mešetarji niso za bogatine, mešetarji so
28 XXIII|        ki so se nemirno dvigale, niso mogli na dan vzdihi. Zdelo
29 XXIII|          na pomoč, pa se ustnice niso razklenile, jezik ji je