Chapter

 1 I    |        stranke, tega mu ni bilo mar. Ganil ga ni noben boj in
 2 I    |         so pri dobrem kruhu, pa mar je komu pridne in dobre
 3 II   |      Alena, hudo delo bo!" ~"Še mar mi ni! Kar bom mogla, naredim.
 4 IV   |       ji je namežiknila Mara. ~"Mar mi je!" ~"Ste pa vi njemu,
 5 V    |        vredna, da se pripogneš. Mar ne? Zakaj povem ti: kmet
 6 VI   |       za stvari, ki ji niso nič mar -- in zvodi na sled Taljana.
 7 VII  |       se ne bom brigala. Kaj mi mar! Ampak snoči sem vas morala
 8 VIII | potuhnil, kakor bi mu bilo malo mar pismonoše. ~"Kaj ni Plankarja,
 9 VIII |       sebe! Pravzaprav meni nič mar! On naj gleda!" ~Pljunil
10 IX   |         da je molčala. ~"Kaj mi mar! Naj si drug drugemu izpijejo
11 IX   |    drugemu izpijejo kri, kaj mi mar! Samo dolžnost, nič drugega,
12 IX   |       nočem vedeti in nič mi ni mar -- toda tega ne podpišem,
13 IX   |        nič ne vem, da mi ni nič mar -." ~"Da nič ne vem," ji
14 X    |         če plačam par stotakov, mar mi je! Na vas pa pade madež,
15 X    |         Ne, danes že ne. Kaj mi mar!" ~Pobrala je šibo, ki jo
16 X    |        je pomislila. -- "Kaj mi mar," je rekla odločno, si popravila
17 XI   |       si je ponavljala: "Kaj mi mar!" Ali vselej je čutila,
18 XI   |      vselej je čutila, da ji je mar, da jo stvar tem bolj zanima,
19 XII  |         naščujem nate. Tebi nič mar Taljan!" ~Nato je šla v
20 XIV  |         vse tiste, ki delujejo! Mar res delujejo za domovino?
21 XV   |           Zavist, bleda zavist! Mar ne vem, zakaj to zbadanje?
22 XV   |            Kaj sva vam izplela? Mar ni pošteno kupljeno in pošteno
23 XVI  |           Gospod Brest, ali ste mar jezni, ker vas ni več k
24 XVIII|        v posle, ki vam niso nič mar. Kaj pravite na to?" ~"Po
25 XVIII|        Po zakonu mi morajo biti mar posli v šoli. In o teh,
26 XXII |   Štupar. "Da se takele znebiš? Mar ni res, možje, govorite,
27 XXII |       Če ga nisi dobila, kaj mi mar. Govori, ali ni bilo okleščka
28 XXII |       zmerjal! Naj pije, kaj mi mar," se je izgovoril krčmar
29 XXIII|     rekla užaljena:  "Kaj mi je mar! Ne draži me! Pusti me!" ~"