Chapter

501 XV   |              roko in govorila, kakor da ne bi slišala prošnje. ~"
502 XV   |           očitno postarala. ~"Čudno, da vam niso nič pisali iz Trsta." ~
503 XV   |              kar me jezi, tako jezi, da zbolim, in prav je, da ste
504 XV   |               da zbolim, in prav je, da ste prišli. Poslušajte!
505 XV   |             Trsta in se jezil, zakaj da sem že prodala, češ, pet
506 XV   |             se je pa veril in trdil, da so pisali. Poglejte, in
507 XV   |            je zares čudno!" ~"Kajne, da je? Če ni hudobna roka vmes!" ~
508 XV   |            Če se mi drugo ne izgubi, da bi se prav to. Toda ta gospod
509 XV   |             Naj le dožene! Je rekel, da gre kar na pošto!" ~"Erna
510 XV   |            bi bila opazila na glasu, da je Alena vsa preplašena. ~"
511 XV   |             mu nimate kaj, kvečjemu, da bi prišel ob kruh. To pa
512 XV   |             Tako prebito piha sever, da se mi je zanohtalo, ko sem
513 XV   |         prešteval te hlode!" ~"Kakor da bi za vbogajme delal! Saj
514 XV   |          Smrekar, ker si mu pomagal, da sta mi izplela to bogastvo!
515 XV   |         neumen, kdor stori dobro!" ~"Da si me pustil pri miru in
516 XV   |            ga bomo iskali. Ni treba, da žalite gospo in kričite
517 XV   |        Povejte vi tistega, ki pravi, da je prišlo pismo iz Trsta!
518 XVI  |            domov, je videla iz sobe, da sta šla preko dvorišča pismonoša
519 XVI  |          pestili, Erna je razgadena, da kar skovika, celo mene je
520 XVI  |             iskalo njeno oko nekoga, da bi v tem hipu sedel k njej,
521 XVI  |           ustrašila. Privila je luč, da bi ji svetloba dala poguma. ~
522 XVI  |              Zavist in zloba! Ni ga, da bi mu segla v roko, ni ga.
523 XVI  |             od njega bi me odgrizli, da bi bila kakor vrba sredi
524 XVI  |       Nenadoma ji je šinilo v misel, da bi mu pisala in vse razodela
525 XVI  |              to misel, ko je vedela, da pismo ne bi bila skrivnost. ~
526 XVI  |        skrivnost. ~Zato je sklenila, da mu vse pove ob prvi priliki
527 XVI  |            priliki samo zaradi tega, da bo spoznal, kako nekolegialne
528 XVI  |         premislila Brestovo trditev, da se ji ni bati zaradi pisma,
529 XVI  |             ji ni bati zaradi pisma, da je njena vest čista -- se
530 XVI  |               se je toliko pomirila, da je legla. ~Nekaj dni je
531 XVI  |             je preprosta in otročja, da se tako razburja in tako
532 XVI  |          neprestano sililo v spomin, da se plete vse to zaradi pisma.
533 XVI  |         knjigi. Ko bi le koga imela, da bi mu potožila, da bi mu
534 XVI  |            imela, da bi mu potožila, da bi mu odkrito zaupala, gotovo
535 XVI  |            ogiblje Smrekarjeve hiše, da se ne umaže, da ne pride
536 XVI  |    Smrekarjeve hiše, da se ne umaže, da ne pride v dotiko tudi z
537 XVI  |              bila Alena tako potrta, da ji je shujšalo lice in je
538 XVI  |            lice in je bledela, kakor da bi jo razjedala bolezen.
539 XVI  |              nekajkrat napreči sani, da sta se peljala z Viktorjem
540 XVI  |              na sprehod; mislila je, da ji škoduje, ker preveč tiči
541 XVI  |    Miklavževega večera. Koprnela je, da bi videla Bresta in se prepričala,
542 XVI  |            je sklepala trdne sklepe, da ne sme nihče opaziti njenega
543 XVI  |              nalašč predrzno šalila, da jim pokaže, kako je samostojna
544 XVI  |           sveča. Ko je Minka videla, da so vsi zbrani, je pozvončkljala. ~
545 XVI  |              Miklavž pozval kaplana, da je izpraševal otroke. ~Miklavž
546 XVI  |          blagoslovil in jim povedal, da so angeli prinesli darove,
547 XVI  |             tako iskrenimi besedami, da je Minka sama začutila kipečo
548 XVI  |         hitro pritisnila na ustnice, da ji je Minka ni mogla umakniti. ~"
549 XVI  |             Brest, ki ji je povedal, da je povabljen k Smrekarju. ~
550 XVI  |              nenadoma vrinila želja, da tu v samoti, pod migljajočimi
551 XVI  |          bilo!" ~"Tako? Sem mislila, da ste kaj zvedeli o pismu." ~"
552 XVI  |            vtisom nenadnega dejstva, da sta kakor preplašena drug
553 XVI  |              ne pozdrava ne poklona. Da ni zabaval vse družbe Viktorček
554 XVI  |            tem večeru in o Minki?" ~"Da je Minka zelo požrtvovalno
555 XVI  |             resnica, gospod Smrekar, da ste darovali drugi; toda
556 XVI  |            Saj se poznamo! Vem tudi, da snuje neko društvo in s
557 XVI  |    posredovalno zvodil govor drugam, da je kočljivi prepir nehal.
558 XVI  |       Smrekar je obrvi tako namršil, da bi bil divjal in vsakega
559 XVII |     razpalila domišljija do vrhunca, da ni mogla več mirno sedeti,
560 XVII |            poguma, pregnal strahove, da se je zdramila iz teh težkih
561 XVII |             tilniku, se ji je zdelo, da jo nekaj peče, da je vžgano
562 XVII |             zdelo, da jo nekaj peče, da je vžgano znamenje, katerega
563 XVII |          Tako je preteklo pol tedna, da se Alena ni ganila iz sobe.
564 XVII |            veste?" ~Alena je čutila, da je zardela, zato se je naglo
565 XVII |             ga dvignila tako visoko, da je zagradila z njim pot
566 XVII |            edini potni list človeka, da more in sme v takšno družbo.
567 XVII |           trma in v tej je sklenila, da gre do Minke in se ji čisto
568 XVII |       gledala predse na grudavo pot, da bi ji ne spodrsnilo. Zato
569 XVII |             zapazila mešetarja prej, da so se dvignili pred njo
570 XVII |          Mešetar je razkleščil usta, da so se pokazali rumeni zobje,
571 XVII |             eno nogo iz gazi v sneg, da ji je naredil prostor --
572 XVII |          sanja?" ~"I no, sem mislil, da pravda ni za nikogar sladka
573 XVII |          pisanja. Tako bom prisegal, da bo dala luža iskro, vi pa,
574 XVII |            čutila nog in ni opazila, da ji je zdrknila kapuca z
575 XVII |             eno misel: Pomoč! Pomoč, da se otmem, da se iztrgam
576 XVII |           Pomoč! Pomoč, da se otmem, da se iztrgam iz teh krempljev. ~
577 XVII |                Obolela? Brestova?" ~"Da! Spremi me!" ~Aleni je izginil
578 XVII |             roko proti učiteljici. ~"Da ste prišli, gospodična!
579 XVII |           rada še tako dolgo živela, da se pririje do kruha. Samo
580 XVII |            postelji, in jo dvignila, da bi potrkala v strop. ~"Takole
581 XVII |              V podstrešni sobici je, da ima mir." ~Takrat se je
582 XVII |        odložiti, pa je zgrešil mizo, da je knjiga padla na tla. ~"
583 XVII |           seboj. ~"S čim mi je čast, da bi vam postregel?" jo je
584 XVII |               Preprijazni ste! Upam, da ne bo hudega! Izvolite sesti,
585 XVII |           sinovo opazko. ~"Janez si, da, Janez ostaneš! Kaj bi se
586 XVII |          prišla. Tako sem je vesela, da mi je kar napol odleglo.
587 XVII |              Minka opozorila Bresta, da se ji zdi mati dokaj slaba
588 XVII |              Zato je zagazil v sneg, da je stopal z Aleno vštric,
589 XVII |       Gospodična, ali se vam ne zdi, da bi bilo to ugodno mesto?
590 XVII |          spodrsnila ob ledeni grudi, da je omahnila in se zadela
591 XVII |             ni smešno, gospod Brest, da vam moram vselej prav na
592 XVII |         Neumen in hudoben!" ~"Sodim, da bolj hudoben nego neum en!
593 XVII |              Kako mislite? -- Pa ne, da bi vas kdo -- o, Alena,
594 XVII |              treba slutenj, ker vem, da vam je vse znano. Vse me
595 XVII |            oči, orošene s solzami. ~"Da, zaradi vas," je rekla s
596 XVII |                 Le pridite! Dokažem, da se nikogar ne bojim!" ~Luč
597 XVII |            Dober večer! Ne zamerite, da vas motim!" ~"Nič se ne
598 XVII |               Učiteljica Minka sodi, da utegne biti nevarno." ~Smrekar
599 XVII |            obrvi, potem se zasmejal, da je nagnil glavo nazaj in
600 XVII |             okrog po hišah." ~"Sili, da, to je prava beseda. Sili
601 XVII |           kakor obad. Sicer pa upam, da jo vse to mine." ~Smrekar
602 XVII |         odločnostjo je tajil Štefan, da Brest ni vedel, ali ga vara
603 XVII |              in razburjena. Ker vem, da je nedolžna, zato sem prišel
604 XVII |           prišel prosit vaše izjave, da jo potolažim." ~Smrekar
605 XVII |        Bresta je tak odgovor spekel, da se je vzburil v njem žolč
606 XVII |              ker mu je bilo vrojeno, da je hodil z vsakim po gladki
607 XVII |              torej gospodični Aleni, da naj nikar ne razmišlja blaznih
608 XVII |           blaznih reči in naj pomni, da sem za take stvari odgovoren
609 XVII |              se smeje vsemu in trdi, da je blazno, če sploh kaj
610 XVII |        razmišljate o tej stvari, češ da je za vse odgovoren sam." ~"
611 XVII |            gospod Brest. Verujte mi, da je zame nekaj strašnega,
612 XVII |              moral zbrati vso voljo, da se ni pri tej priči vrnil,
613 XVII |         njeni duši je vstala radost, da se prvič vrne domov k staršem,
614 XVIII|             snažni. Minka je čutila, da to nadzorstvo ni vsakdanje,
615 XVIII|              zapazil v metodi. Kakor da ni šola, tako je premišljeval
616 XVIII|        poslovil in suhoparno omenil, da se po obedu vrne. ~"Ali
617 XVIII|        gostiln v vasi je bilo takih, da ni vstopil vanje, kdor ni
618 XVIII|            žganjar. ~Ko sta zvedeli, da ni bil pri nadučitelju,
619 XVIII|    učiteljski zbor soglasno sklenil, da ga je povabil Smrekar. ~"
620 XVIII|               Gospodična, počakajte, da se dogovoriva o važni, zelo
621 XVIII|         nadzornik!" ~"Vi ste toženi, da se vtikate in silite v posle,
622 XVIII|              ni hazard, se ne bojim, da bi mogla kdove koliko zaigrati." ~
623 XVIII|          Dovolite, gospod nadzornik, da tako očitanje z vso odločnostjo
624 XVIII|       odločnostjo odklanjam. Res je, da obiskujem bolnike, res je,
625 XVIII|           obiskujem bolnike, res je, da sem tu in tam poskusila
626 XVIII|              zdravili, kakor je res, da sem dostikrat že jaz edina
627 XVIII|             že jaz edina povzročila, da so poslali po zdravnika,
628 XVIII|             Kadarkoli boste opazili, da zaradi dela izven šole trpi
629 XVIII|               Kakšno prepričanje?" ~"Da je vsak izobraženec dolžnik
630 XVIII|             ga je narod šolal s tem, da je plačeval davek. Zato
631 XVIII|            izobraženec ima dolžnost, da narodu plačuje vsaj obresti
632 XVIII|          vsaj obresti od tega dolga, da dviga izobrazbo naroda kakorkoli,
633 XVIII|          izobrazbo naroda kakorkoli, da pomaga narodu z znanjem,
634 XVIII|       vmešavate?" ~"Odločno zanikam, da bi bila politika, če se
635 XVIII|           tudi bila politika, trdim, da imam pravico politikovati,
636 XVIII|              sobe. ~Ni imela navade, da bi iskala tolažbe pri Mari.
637 XVIII|         sicer slutila ob zaslišanju, da utegne tičati vmes Smrekarjeva
638 XVIII|          strah, prešinila jo je moč, da je ognjevito razodela vso
639 XVIII|        odvihrala iz sobe proti vasi, da ji je odletavalo krilo,
640 XVIII|            odgovarjala tako odločno, da je moral nadzornik zaključiti
641 XVIII|             zaslišanje in razsoditi, da bo treba še več prič, ter
642 XVIII|             je ponudil in predlagal, da lahko takoj pozove še drugih
643 XVIII|             ljudstvo toliko pomiril, da je mogel spregovoriti. ~"
644 XVIII|               Možje, ali res želite, da bi se ustanovila posojilnica,
645 XVIII|       poskusil za kljuko pri vratih, da bi se umaknil v šolo. Vrata
646 XVIII|           težavo sta pomirila ljudi, da so se umaknili izpred šole. ~
647 XVIII|         vkljub temu moram poudariti, da ste, gospodična Minka, jako
648 XVIII|            je tresla od razburjenja, da je Mara stopila k njej in
649 XVIII|              prosil in vam svetoval, da čimprej prosite premeščenja!" ~
650 XVIII|     nadzorniku. Za hip je pomolčala, da se je umirila. ~"Slovesno
651 XVIII|       umirila. ~"Slovesno izjavljam, da zaradi tega ne vložim nikdar
652 XVIII|          takisto slovesno izjavljam, da zaprosim drugam, imam že
653 XVIII|         željo, samo pod tem pogojem, da dobim za vse to uradno zadoščenje
654 XVIII|               vse to jo je razgrelo, da se je je polotila domov
655 XVIII|              v spalnico. ~"Lepa reč, da se potepate tako dolgo,"
656 XVIII|           družba!" ~Aleno je speklo, da bi bila odletela od tal.
657 XVIII|              tal. Vsa se je stresla, da si ni mogla odpeti pelerine. ~"
658 XVIII|              bruhnilo tako nenadoma, da se je sama svoje besede
659 XVIII|           pogledom v lica, dolgo, ne da bi črhnil. Samo spodnja
660 XVIII|        Misliš ti, gosposka beračica, da boš v tej stvari za pričo?
661 XIX  |              pred poukom na sprehod, da si ohladi razbeljeno glavo.
662 XIX  |             Zato je bila prepričana, da jo te nočne slike sprejmo
663 XIX  |            več. Zato se je namerila, da po obedu takoj odpove Smrekarju
664 XIX  |     Pravzaprav je bila Alena vesela, da ga ni bilo pri mizi. "Vsaj
665 XIX  |          vendar jo je hkrati jezilo, da ga še ni zagledala, ker
666 XIX  |               In tako se je zgodilo, da Alena po obedu ni odpovedala
667 XIX  |                Otrok moj, ne zameri, da ti tako pravim, razodenem
668 XIX  |             se je razveselila: ~"Ah, da, Minka, prav imaš. Žensko
669 XIX  |          Minka je nadaljevala, kakor da bi ne slišala Aleninih besedi. ~"
670 XIX  |              iskreno prepričanje je, da je žensko srce srečno le
671 XIX  |                Minka se je razvnela, da ji je šinila kri v lica. ~
672 XIX  |            bitje, in se ji je zdelo, da ni s te črne zemlje, da
673 XIX  |              da ni s te črne zemlje, da je od nekod drugod, s sonca,
674 XIX  |               že čutim, jasno vidim, da bom med njimi sama do konca
675 XIX  |           kajne?" je vprašala Alena, da je sploh kaj spregovorila. ~"
676 XIX  |            kaj spregovorila. ~"Kajpa da ga! Toda saj ne utegne.
677 XIX  |           veseli, Alena! Slutil sem, da pridete!" ~"Ne verjamem,
678 XIX  |            nad njim in mu zagrozila, da ga ovadim. Ali veste, kaj
679 XIX  |             Alena je povesila glavo, da ni vedel Brest, ali je kljubovalnost
680 XIX  |       Verujte mi, kar sem vam rekel, da vas globoko čislam, in ko
681 XIX  |            bi to uro mogel, naredim, da niste več ob tem grenkem
682 XIX  |            ki je čutil po stopnicah, da mu kleca koleno. ~
683 XX   |            če ta ženski otrok misli, da je stvar resna, potem, kaj
684 XX   |           jezno se je začel slačiti, da je odletel gumb od telovnika
685 XX   |              spešno je pisal nalogo, da je pozabil obeda in ga je
686 XX   |              materi malo odgovarjal, da je starica kimala z glavo,
687 XX   |           zamislil drugam tako živo, da je hipoma dvignil glavo
688 XX   |             se ozrl. Zdelo se mu je, da stopa pred njim Alena. Toda
689 XX   |            Le čakajte, vi ste vzrok, da sem odretala pastirčku nogo.
690 XX   |      spogledale, toda zadosti dolgo, da so zaeno vprašale: Kaj se
691 XX   |              zakašljal in bil vesel, da mu ni bilo treba odgovoriti,
692 XX   |            čudil. ~"Ate, jaz pravim, da je pastircev dovolj pet.
693 XX   |         velja. Ti si pa tako neumna, da bi samo možice rada imela.
694 XX   |          Viktor!" je kriknila Alena, da se je otrok preplašil. Smrekar
695 XX   |             Smrekar pa se je smejal, da se je tolkel ob kolena in
696 XX   |         naglo utihnil, ker je videl, da je Alena užaljena. ~"Jezuščka
697 XX   |        smejati in je govoril Brestu, da sin ni razumel in slišal,
698 XX   |              Tak otrok in jo pošine, da bi bil velik človek ponosen.
699 XX   |             in so soglasno sklenili, da mora priti Brest vsak večer
700 XX   |             na glas in se zasmejala, da se je ozrl hlapec na kozlu
701 XX   |             in se parkrat prestopil, da je ujel ravnotežje. ~"Ali
702 XX   |                Glas se ji je tresel. Da je bil pismonoša trezen,
703 XX   |             naznanil, ampak povedal, da sem dal pismo Joku. Ta je
704 XX   |            Strniška je tako pričala, da sem nedolžen. In naša poštarica
705 XX   |             me bil spravil ta kajon, da ni Erna tako prav in dobro
706 XX   | pripovedovala Aleni z žarečimi očmi, da je on uradnik na postaji
707 XX   |            Smrekar zadnji čas vesel, da ji ni nihče omenil nič o
708 XX   |         nihče omenil nič o pravdi in da Joka ni bilo že dolgo na
709 XX   |         stala pred kolodvorom. ~"Oh, da si le prišla, Alenčica!" ~
710 XX   |              Alenčica, kako je prav, da nisem mame ubogal. Je rekla:
711 XX   |       naročila jedi in pijače. ~"Oh, da si le prišla, Alenčica,"
712 XX   |        začudil Trpotec tako na glas, da so se ozrli gostje pri sosednji
713 XX   |             sredi sobe in že zinila, da bi vzdihnila: Moj Bog, kaj
714 XX   |            povlekaval sapo skoz nos, da je tajil solze, ki so mu
715 XXI  |            okrenil in dvignil glavo, da je videl skoz naočnike,
716 XXI  |              Slišala sem, oprostite, da sem tako indiskretna -." ~"
717 XXI  |             in se nagnil proti njej, da mu je izpodrsnil naslonjeni
718 XXI  |             komolec. ~"Kogá? Vi? Vi, da bi tukaj učili?" ~"Zakaj
719 XXI  |             in udaril z njo po mizi, da se je pokadil prah z nje. ~"
720 XXI  |             vam nisem že prej rekel, da pri nas nismo v Ljubljani,
721 XXI  |         njimi, pa je vsak oče trdil, da jih še premalo bijem. Boste
722 XXI  |            palice in sem prepričana, da me ne poneso iz šole." ~"
723 XXI  |             razhudil: ~"Kaj mislite, da jaz nimam ljubezni do teh
724 XXI  |            Tudi meni bi se prileglo, da bi bil korar ali tehant.
725 XXI  |         trpljenje imam to od višjih, da se mi pomilovalno muzajo,
726 XXI  |           takle, od župljanov pa to, da mi je pred kratkim neki
727 XXI  |            sem pa v Zaselju slišala, da vas ljubijo." ~Župnik je
728 XXI  |             in jasno je bilo videti, da ga je ta pohvala razveselila. ~"
729 XXI  |              Ali bi bili tako dobri, da bi mi dajali vsaj to leto
730 XXI  |              in sicer tako prijazno, da je pogovor postavil na laž
731 XXI  |            je?"  "Dobro, hvala Bogu, da dobimo tako prijazno deklico.
732 XXI  |      jezičnica! Hodi in prinesi kaj, da prigriznemo." ~Debelo uro
733 XXI  |         župnikov pastir s sankami. ~"Da se ne boste mučili, vas
734 XXI  |            jo predstavila staršem. ~"Da nas ti obiščeš, no, to je
735 XXI  |            Sedaj imam črno na belem, da me nihče ne preganja, da
736 XXI  |             da me nihče ne preganja, da je bilo moje delovanje pravo,
737 XXI  |              se je vsa preplašila. ~"Da, od Smrekarja greš na moje
738 XXI  |             je bila tako iznenadena, da je govorila le odlomke posameznih
739 XXI  |               Vse govori kar očitno, da ga je Smrekar podkupil.
740 XXI  |           Smrekar podkupil. Veri se, da je pismo dal Strniški, in
741 XXI  |             zažugala tudi Joku tako, da se ne bo upal zlepa ziniti
742 XXI  |            pa zbogom. Moram na vlak, da si uredim vse za selitev." ~
743 XXI  |        pismonoša: "Alena Trpotec?" ~"Da, zame!" Alena je segla po
744 XXI  |           šla pravit staršem novico, da se preseli od Smrekarja
745 XXI  |          pismo. ~Pismo jo je vabilo, da mora biti na Silvestrovo
746 XXI  |            svoje godovanje, in potem da je silno pusto in prazno,
747 XXI  |             in prazno, kar je odšla, da prazniki brez nje niso bili
748 XXI  |              in lep kakor še nikoli, da je vsa omamljena v pozni
749 XXII |           utrjeno navado in pravico, da so z vsakega semnja odhajali
750 XXII |            sosed. "Ko je plačano, se da. Če ne, je gotova nesreča." ~"
751 XXII |           Jok bi ga bil pripel, vem, da bi ga bil, vsaj za par kronic
752 XXII |        zamislil Andrec iz Bukovja. ~"Da tega ne veš in se čudiš?" ~"
753 XXII |            Jok ima grehov na plečih, da bi zaslužil že sto sodnih
754 XXII |         vaško gospodo. "Ne verjamem, da bi ga kaj skrbelo!" ~"Štupar,
755 XXII |           Smrekarju bo še toča bila, da ga bo bolelo. Kakor kužke
756 XXII |               Posojilnico misliš!" ~"Da, tisto!" ~"Je nevarna reč,"
757 XXII |          obrnil in šel k drugi mizi, da se ne bi zameril dobrim
758 XXII |            tem govorili in si rekli, da smo zanič, ker si sami ne
759 XXII |              je bogatin!" ~"Bogatin, da, od naših žuljev bogatin,"
760 XXII |    razvnemati. "In taka je ta stvar, da se vsak tujec med nami odebeli,
761 XXII |            je. V stiski si poprosil, da ti je preložil, na, pa si
762 XXII |           sam ali Jok in silil vate, da si prodal -- seveda napol
763 XXII |            to! Tudi to ima na vesti, da je pregnal iz fare vsakega,
764 XXII |             licu modrijana potrdila, da je pravdo govoril. ~"Je
765 XXII |            se je raztogotil Štupar. "Da se takele znebiš? Mar ni
766 XXII |             ni res, možje, govorite, da je s tem škodoval vsej fari?" ~"
767 XXII |            ne privoščiš." ~"Kako to, da vam ne privoščim? Prav je,
768 XXII |           vam ne privoščim? Prav je, da imate šolo, kakor drugod!
769 XXII |        neumen je bil gospod Boštjan, da se je ukvarjal tako dolgo
770 XXII |                  Jaz pa tako pravim, da jo je sam Bog prinesel k
771 XXII |           prinesel k nam. Povem vam, da sem svojega fanta prej s
772 XXII |            gospoda. Sedaj je pa tak, da ti brez kosila uide k pouku.
773 XXII |            dni so se otroci puntali, da smo že stari rekli: Le čemu
774 XXII |             dere za njo in zagotovo, da jo imajo otroci rajši kot
775 XXII |            to," pridodene Markovec, "da so ljudje iz iste šole in
776 XXII |          moder si, nič ne rečem, ali da se temu čudiš, ne razumem.
777 XXII |              ima kaj deleža pri tem, da je Minka pri nas!" ~"Ti
778 XXII |            Saj je bila moja tudi, ne da bi jo opravljal ali oponašal.
779 XXII |             vzamem te, je bila taka, da je šla zjutraj z jerbasom
780 XXII |          vaša učiteljica tako zbega, da bo otroke i za a naučila.
781 XXII |            so se duri hrupno odprle, da je Markovec obmolknil in
782 XXII |          prisedel k Andrecu za mizo, da je zaškripala klop, segel
783 XXII |       postavil kozarec trdo na mizo, da je pljusknilo iz njega. ~"
784 XXII |         pljusknilo iz njega. ~"Mene, da bi zašili? Zakaj? Ali sem
785 XXII |            je izpljunil na tla Jok. "Da točiš tako oplako! Slivovke
786 XXII |             ko tako strupensko zebe, da se mi je zanohtalo. Slivovke!" ~"
787 XXII |              Markovec, ker je videl, da je Jok pijan. ~"Nak," je
788 XXII |           segel po klobuk na kljuko, da je z okrajci zasenčil grdo
789 XXII |            pravdi," je hitel Andrec, da je prevpil Štuparjevo zabavljico. ~"
790 XXII |         primešetaril debele stotake, da me je Smrekar klel zaradi
791 XXII |             kozarčka. ~"Pa so rekli, da ti pisma nisi oddal Strniški,
792 XXII |              veliki pečat ga toživa, da zve, kaj se pravi obrekovati!" ~"
793 XXII |              se jezil, Jok! Sam veš, da se je tako križem govorilo.
794 XXII |            sem žensko tako pogledal, da jo je kar streslo, in sem
795 XXII |      oklešček, ga naslonil na vrata, da te opozori, češ, nekaj pomeni.
796 XXII |            mu je tako očitno tresla, da so se možje spogledali. ~"
797 XXII |           Pomije! Tako nas slepariš, da bi že davno moral sedeti,
798 XXII |             roki je uprl ob podboje, da je mogel v vežo. ~Možje
799 XXII |                je omenil Markovec. ~"Da mi bo razbijal in me zmerjal!
800 XXII |         planjave. Mraz je pritiskal, da se jim je obešalo ivje na
801 XXII |              se glasno razgovarjali, da se je razlegalo po dolini
802 XXII |       kraguljce Markovec. "Postojmo, da odpelje pred nami! Pri Sv.
803 XXII |         gledala iz osteklelih oči. ~"Da ste za pričo, možje," je
804 XXII |              se je roka tako tresla, da mu je pismo zdrknilo na
805 XXII |              tako prestrašil ropota, da je obsedel, stiskajoč pismo
806 XXIII|            in je zato hitro uganila, da je nepotrebna priča ob Aleni
807 XXIII|          gizdavost jo je razdražila, da jo je pekla tuja ljubezen.
808 XXIII|            je izvrstna in tako vrla, da je tako govorjenje grdo.
809 XXIII|        zbiral misli. Zdelo se mu je, da bi bilo najbolje, če bi
810 XXIII|        prijateljice, ga je prevzelo, da se je ponižal, stopil k
811 XXIII|               je izpregovoril Brest, da je prekinil molk. ~"Ah,
812 XXIII|             čezdalje bolj spoznavam, da sem in bom prav srednje
813 XXIII|          kakor Minka, sem prepričan, da ne boš slabša, ampak boljša
814 XXIII|           cigarete in si jo prižgal, da mu ni bilo treba gledati
815 XXIII|            roke: "Jaz sem prepričan, da se vi ne boste dolgo nasičali
816 XXIII|         Alena je strahoma zaslutila, da je daleč ta ura, kakor bi
817 XXIII|         fraze. ~"Alena, zanimivo je, da si nocoj tako melanholična.
818 XXIII|          hipu spremenila. Sodil sem, da boš razigrana in vesela,
819 XXIII|              potrta. On je žrtev!" ~"Da, žrtev -- pijančevanja!" ~
820 XXIII|               Tedaj bi bila prilika, da ljudem dokažemo, če gremo
821 XXIII|             v gostilno, k Smrekarju, da so njih govorice zlobne,
822 XXIII|             so njih govorice zlobne, da najine ljubezni ne skrivava
823 XXIII|             ne skrivava pred starši, da je poštena, kajne, Ivan?" ~
824 XXIII|             Ivan?" ~Alena je videla, da je Bresta spreletelo. Vendar
825 XXIII|            in bodiva hvaležna usodi, da sva užila skrivnostno lepe
826 XXIII|              k materi in ji razodel, da mora nenadoma na Dunaj.
827 XXIII|             storila svojemu Matjažu, da je pobegnil?" ~Alena je
828 XXIII|          prebledela, se ozrla v kot, da je zakrila lice pred Maro,
829 XXIII|           naredila učiteljica Alena, da mu je pokazala skoz vrata.
830 XXIII|            skoz vas, se ji je zdelo, da ji je marsikdo pomežiknil
831 XXIII|          pomežiknil izpod klobuka in da so za njenim hrbtom ljudje
832 XXIII|            zmaščujem se nad moškimi, da jih obnorim dva ducata,
833 XXIII|       nanosil Ivan. ~"Kajne, rožice, da ni tak! Res je šel, brez
834 XXIII|                 Alena je čakala ure, da se oglasi pismonoša in ji
835 XXIII|               Prav ima, ker ne piše. Da bi Erna delala opazke --
836 XXIII|             govori srce kakor pesem. Da, da, pride ura! ~In vendar
837 XXIII|         govori srce kakor pesem. Da, da, pride ura! ~In vendar vse
838 XXIII|             rob pisma. Polna upanja, da njena vera ni bila osramočena,
839 XXIII|             dalje.) ~Dolžnost mi je, da Vam pišem to pismo. Zakaj
840 XXIII|            to pismo. Zakaj bojim se, da ne bi zaradi najinega prijateljstva
841 XXIII|           žarek, drugega nič. Veste, da sem reven, veste, da imam
842 XXIII|          Veste, da sem reven, veste, da imam dolgove -- kateri študent-siromak
843 XXIII|              žalostna resnica. Upam, da sedaj razumete vse, tudi
844 XXIII|          Zaselja. Bodite prepričani, da ohranim lepim trenutkom
845 XXIII|              vzdihi. Zdelo se ji je, da bi zakričala na pomoč, pa
846 XXIII|                Prav imate, po Minko, da. Ona je tako modra. Sama
847 XXIII|            prebrala, je razsodila: ~"Da, to je on, ves on! Slabič,