| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] užitek 1 uživalo 1 uživate 1 v 809 vabil 1 vabila 1 vabili 1 | Frequency [« »] 1874 in 1483 se 847 da 809 v 600 na 580 ne 437 so | Fran Saleški Finžgar Sama IntraText - Concordances v |
Chapter
1 I | oficial Janez Trpotec je sedel v tesni spalnici in se tiščal 2 I | naslanjač od okna k peči. ~V rokah je držal časnik, ki 3 I | da je šel Janez Trpotec v pokoj, je bil mož tako razburjen, 4 I | s prstom na tisto mesto v listu. ~Ta večer je pa držal 5 I | držal že dobro uro list v rokah in tičal pri ~oglasu. " 6 I | Barušo, ki se je mudila v kuhinji. ~Njegova Baruša 7 I | ptič iz gajbe: ven, ven v svet!" ~"Zato naj gre!" ~" 8 I | že še prebili. Nemara se v mestu kaj dobi." ~"Aha, 9 I | mestu kaj dobi." ~"Aha, v mestu! Jih čaka kakor duš 10 I | že privrela hčerka Alena v sobo. ~Kakor bi luč posijala 11 I | Kakor bi luč posijala v temo, kakor bi se življenje 12 I | Tako nasprotje je nastalo v sobi, ko je stopila živahna 13 I | soncu, k življenju - ven v svet -- v valove! ~Njene 14 I | življenju - ven v svet -- v valove! ~Njene rjave, zaupanja 15 I | vesel smehljaj. Sama vera v življenje, samo hrepenenje 16 I | in ljubezen, ki je kakor v temi tavala za nečim velikim, 17 I | študentke, so se vendar v motnih obrisih slabe luči 18 I | Bogatejše tovarišice so odšle v letovišča, kmetiške so se 19 I | deželi -- in ona je obtičala v mestu. Tiste sanjave svobode 20 I | dama", je šla parkrat sama v kavarno, si kupila cigaret, 21 I | ilustrirane liste ter skušala celo v kretnjah posnemati drzne 22 I | njena notranjost se je zlila v eno samo gorečo željo: ven 23 I | kletke svojih staršev -- ven v življenje! ~"Torej, Alena, 24 I | bi?" ~Trpotec je gledal v hčerko ponosen in kakor 25 I | veste, kaj mi je ponujal. V Bukovje, v zasilno šolo, 26 I | mi je ponujal. V Bukovje, v zasilno šolo, med tiste 27 I | mužiki, in na lojtrah se vozi v Ljubljano. Pha -- ne grem 28 I | Ljubljano. Pha -- ne grem v tako gnezdo, rajši za natakarico." ~" 29 I | pravijo. Vsaka pravi: Le v hribe ne! Poglejte mestne 30 I | jim godi! Če se pa zariješ v hribe, ne prideš zlepa med 31 I | ljudi. Ne grem, ne grem v Bukovje, rajši čakam deset 32 I | Bukovje, rajši čakam deset let v zasebni službi." ~"Veš, 33 I | ima prav, res ima prav. V hribih izgubi človek kredit, 34 I | pokazal s prstom na oglas v časniku, ki ga je še vedno 35 I | ki ga je še vedno držal v rokah. ~"Kar le, samo da 36 I | ki je zabolela kakor rana v srcu. Oči so se jima ovlažile. ~ 37 I | jima ovlažile. ~Alena se je v hipu, ko je rezko izgovorila 38 I | mater, ki sta še z bolečino v srcu takoj odpuščala tej 39 I | upravništvu." ~"In ste šli danes v upravništvo, oče?" ~"Šel. 40 I | rekla, kar tako mi je prišlo v glavo, ko sem ga slišala!" ~" 41 I | stisnila ustnice, da sta se v kotih ob njih zarezali dve 42 I | Trpotec se je povzpel v naslanjač, da bi dodelil 43 I | nagnil celo nekoliko naprej v znamenje odločnosti. V tej 44 I | naprej v znamenje odločnosti. V tej umetni pozi je vztrajal 45 I | očetu, ki se je ponižal v naslanjač. ~"Hvala, očka -- 46 I | deževati, ker me tako prijemlje v kolenih." ~"Oče, ti si čuden, 47 I | in hitela z žarečimi lici v svojo skromno sobico. Ko 48 I | naredimo: Zajtrk ti prinesem v posteljo, potem poleži, 49 I | denar, jaz grem še za hip v kuhinjo." Trpotec je samo 50 I | racke. Žena je naglo odšla v kuhinjo, on je skrbno odmotal 51 I | odmotal plahto z nog in drsal v gorkih opankah k predalniku, 52 I | Ko je nabral nekaj kronic v dlan, se mu je zdela vsota 53 I | da je vrnil srebro nazaj v predalček in začel računati. 54 I | Ko je razpostavil kronice v lepo vrsto po predalniku, 55 I | Če bi pa še en desetak v papirju dodejal, bi bilo 56 I | je spravljala žena denar v pest - in ga zopet štela -- 57 I | je izginila zadnja krona v ženino pest, je spregovoril 58 I | spregovoril kakor nekdaj v uradu: "Prav." ~Baruša pa 59 I | dvignila na prste in ga v trenutku, preden je izgovoril 60 I | poljub z lica. Jeza, ki se je v hipu rodila, je s poljubom 61 I | nekaj časa prenašala kronice v pesti in jih težkala s slastjo, 62 I | opravkom zamislil in zagledal v pobledelo, pisano zvezdo 63 I | lepega povrhu, pa samega v svet!" ~"Ali jo boš pod 64 I | mano. Ta je pa skopnela v puščavi in je ni več." ~" 65 I | mora prav zaradi njega v svet, zaradi njega, da veš!" ~" 66 I | Koj oddati. Kdor pa še ni v devetem činovnem redu, naj 67 I | posodi trgovcu Bernardoviču v okno tja na Glavni trg!" ~" 68 I | Trpotec ter se zagledal zopet v zvezdo na stropu. ~Baruša 69 I | obmolknila in iskala rute v žepu. Ko si je obrisala 70 I | edina misel prevzela: Ven -- v življenje - v lepi, pisani 71 I | prevzela: Ven -- v življenje - v lepi, pisani svet. ~Ko je 72 I | zrcalom in si spletala kodre v tenke kitice, jo je prvič 73 I | tenke kitice, jo je prvič v življenju prevzelo s čudovito 74 I | toliko močjo, da jo videla v steklu, kako je zardela 75 I | koprnelo: ven -- ven -- v svet -- v življenje! Dajte 76 I | ven -- ven -- v svet -- v življenje! Dajte sonca roži, 77 I | široko odprtih oči je žarel v zrcalu, žarel in gledal 78 I | gledal za nepoznanimi cilji v daljavo, kjer je sonce, 79 I | zazibala bela postelja. V Aleninih mislih ni bilo 80 II | niti ni smel pomisliti. V samih nogah je začutil ob 81 II | preudarjal in popotoval v duhu z ženo in hčerjo. Ob 82 II | le kaj. ~Ko se je ogledal v zrcalu, s palčko pod pazduho, 83 II | bi se!" ~In ker je bilo v njegovem srcu veselja veliko 84 II | nadzoruje, jo je zavil še v kavarno ter tam po črnem 85 II | pred vrati okrenil, šel v trgovino in se vrnil obložen 86 II | dovršil delo ob mizi, je sedel v naslanjač, trdno prepričan, 87 II | obdane z meglenimi kolobarji. V sobi Janeza Trpotca pa ni 88 II | tako je sed<138>l in spal v naslanjaču. Celo tedaj se 89 II | veselo odprla in sta stopili v sobo Baruša in Alena. ~" 90 II | Ob tem klicu je zahrkalo v kotu. Alena je prasknila 91 II | osmolil, ko mi je segel v roke, da ne bo več za rabo!" ~" 92 II | sva to dobili? Ne uganeš! V hlevu, pri kravah! -- Pa 93 II | vsake posebej, da sva stali v hlevu tako dolgo, meni se 94 II | se zdi, da imam še sedaj v obleki ta duh." ~"Mama, 95 II | za deklo, naj bi jo vedla v hlev. Če pa pride za učiteljico, 96 II | nesla kozarce in krožnike v kuhinjo, se je Baruša nagnila 97 III | je drsal venomer iz sobe v sobo, postajal, prikimaval 98 III | skrbi, ki se mu je pasla v srcu. Hči, hrepeneča v svet, 99 III | pasla v srcu. Hči, hrepeneča v svet, ki je slutila samo 100 III | je bližala rodbini prvič v življenju. Oče je ni pozabil. 101 III | ni pozabil. Nosil jo je v duši ves dan in vso noč -- 102 III | Vse delo, vse trpljenje v rodbini -- vse je obrnjeno 103 III | rodbini -- vse je obrnjeno v to uro s težkim pričakovanjem. 104 III | pričakovanjem. In ko pride, v hrepenenju dočakana, ko 105 III | dočakana, ko zamahne meč časa v rodbino ter odseka kri od 106 III | takrat zaboli, da duše tonejo v bridkosti. ~In ko je udarila 107 III | ko je udarila tista ura v Trpotčevi rodbini, vetrovno 108 III | materine oči. Toda začutila je v smehu toliko laži, da jo 109 III | prsi so se mu dvigale, v obrazu je trepetalo, dušilo 110 III | trepetalo, dušilo ga je v grlu, da je zinil, lovil 111 III | opozoril na odhod z uro v roki. Glas se mu je tresel 112 III | odpeljal Alenino prtljago. V grlo mu je ob tem ropotu 113 III | bilo. Oče je sključen odšel v sobo, se zgrudil v naslanjač 114 III | odšel v sobo, se zgrudil v naslanjač in se bridko razjokal. - ~ 115 III | zaprla okno in se stisnila v kot praznega oddelka. Še 116 III | ji je jesenski hlad rezal v razpaljeni obraz. Nekaj 117 III | Nekaj hipov je preždela v kotu, trudna od slovesa 118 III | pretresla njeno srce prvič v življenju s tako silo. Ropotanje 119 III | vlaka jo je kakor usnivalo v veselejše misli, želja po 120 III | poslali ponjo! Imenitno. Prvič v življenju se popelje tako! 121 III | in se nekoliko namuznil. V vasi ni Smrekarju nihče 122 III | pogovorila z njim, ker je v tujini srečala prijaznega, 123 III | olikanega človeka, vendar ji je v tem trenutku zazvenel v 124 III | v tem trenutku zazvenel v spominu materin glas: Le 125 III | to opazil, pa ni prišel v zadrego. ~"Gospica, nekoliko 126 III | da vas na potu, ko greste v službo v mojo rodno vas, 127 III | potu, ko greste v službo v mojo rodno vas, pozdravim 128 III | predrzen, da ji je povedal v obraz, kako je krasna. Toda 129 III | duše, ki namerja prvi korak v svet in išče povsod samih 130 III | Slok, kretenj elegantnih, v obraz bled, spodnja čeljust 131 III | potrebujejo. Akademiki pri meni, v naši hiši -- da -- ker sem 132 III | sem olikan! Edini olikan v vsej fari! Tako se baha 133 III | Brest je začutil ost v odgovoru. ~"Ne sodite napak, 134 III | božiču!" ~Alena mu je segla v roko, Brest jo je stisnil 135 III | je stisnil in ji pogledal v oči, da jih je povesila, 136 III | hitro okrenila in sedla v kočijo. Še zbogom ni rekla! ~ 137 III | popravi, kar ni storila danes. V resnici jo je nekoliko zapekla 138 III | jesensko listje je gorelo v soncu, veter se je igral 139 III | igral z njim in ga sukal v veselih vrtincih po cesti 140 III | pokrajina lepa in čudovita v jesenskem miru, se je Alena 141 III | večjim krakanjem dvignila v zrak. ~"Oh, ti črni ptiči," 142 III | Jeseni pridejo k nam, samo v jeseni in natečni so! Nate!" ~ 143 IV | je pred zrcalom zatikala v skrbno urejene lase. ~"Oprostite," 144 IV | se ji je tresel. Obrnjena v kot je urejala bluzo. Lica 145 IV | je prav, da greste tudi v šolo. Imamo dve učiteljici. 146 IV | posteljo; roke je sklenila v naročju. V njej je valovilo, 147 IV | roke je sklenila v naročju. V njej je valovilo, pred njo 148 IV | sedaj ost, ki je tičala v njegovih besedah, ki je 149 IV | ampak se je vbadala počasi v njeno srce. Tesno ji je 150 IV | njeno srce. Tesno ji je bilo v prsih, grenkoba ji je silila 151 IV | prsih, grenkoba ji je silila v grlo. Ozrla se je na odprti 152 IV | značaj je razbil tesnobo v prsih, skočila je s postelje, 153 IV | več ni zasledila žalitve v njegovih besedah. ~Ko je 154 IV | zvoniti, oko se je uprlo v okno, odkoder se je videlo 155 IV | Pa ti naredi, če znaš!" V dečkovih očeh je gorelo 156 IV | ovčkam na travnik, Alena v sobo, da se pripravi za 157 IV | za obiske. ~Ko je Alena v poštnem uradu potrkala na 158 IV | oglasilo. ~"Morda je ni v uradu. -- Toda ob enajstih -- 159 IV | da pride vsaj en človek v mojo bližino. Verujte, tedni 160 IV | Sicer pa tudi sama nisem v uradu človek. Saj ste me 161 IV | in zato upam, da vzbudite v meni včasih vsaj za nekaj 162 IV | to, kar je nekdaj živelo v moji duši -- a -- seveda!" ~ 163 IV | izza ščipalnika pogledala v strop. ~Alena je motrila 164 IV | petintridesetletno Erno. Oblečena je bila v črn predpasnik, ki jo je 165 IV | predpasnik. ~Lasje so bili v naglici zvihani in zviti, 166 IV | odgrnila zaveso in sta stopili v urad. ~"A -- seveda, kako 167 IV | je šele zaškrtala oknica v pregraji in je zahreščal 168 IV | je tekla beseda, kako je v dveh stavkih očrtal razmere 169 IV | novo poslopje, najlepše v vasi. Na njem napis: Ljudska 170 IV | prav fantovski in ji segla v roko. "Po obrazu vas že 171 IV | ker vidim, da je kaj ognja v vas. Náte cigarete!" ~Alena 172 IV | da so ji stopile solze v oči. ~"Ne znate! Pa pustite!" ~" 173 IV | obesim na prvo vejo." ~"Kaj v šoli ne dobite razvedrila?" ~" 174 IV | ne dobite razvedrila?" ~"V šoli, kaj še! Vprašam vas, 175 IV | Vprašam vas, kdo se pa zarije v ta posel iz poklica, namreč 176 IV | veselje pa vendar čutim v srcu." ~"Zato ste pa šli 177 IV | srcu." ~"Zato ste pa šli v Bukovje, kamor so vam ponujali! 178 IV | naravnost se govori! Vse vem!" ~"V Bukovje sem se branila, 179 IV | ptičicami, kakor princezinje v bajkah. Za take sanjarije 180 IV | Mara in Alena sta stopili v Minkino stanovanje. ~"Najina 181 IV | pisava!" ~Alena je bila vidno v zadregi, kar je Maro silno 182 IV | obrvmi in žugajočim prstom. V tej besedi, v tem pogledu 183 IV | žugajočim prstom. V tej besedi, v tem pogledu in v tej kretnji 184 IV | besedi, v tem pogledu in v tej kretnji je bilo nekaj, 185 IV | pogledi. In obe sta brali v očeh druga drugi skrivnostno 186 IV | skrivnostno tajno, kakor veliko, v bodočnost zapisano vprašanje... ~ 187 V | V. "Viktor, kako je bilo?" ~ 188 V | si je po večerji nalival v kozarec terana. ~"Dobro. 189 V | poskakoval na stolu in gledal v lice Aleni, ki se mu je 190 V | Mati je nalivala čaj v skodelice. ~"Tako je prav," 191 V | šibo. Vstal je in se šel v kot kujat. ~Alena je stopila 192 V | jabolka in mu jih vrgel v klobuk. Sin je pa odmaknil, 193 V | je dvoje kupčijskih pisem v jeziku, ki je bil mešanica 194 V | snel. Da je bila Alena sama v sobi, bi bila od strahu 195 V | steklenici ruma in si natočil v vinski kozarec. ~"Najprej 196 V | Mešetar si je nalil parkrat v kozarec, preden je začel 197 V | kozarec in ga izpraznil v dušku. ~"E, Štefan, smetano 198 V | od jeze in divje buljil v mešetarja. Ta se je pa široko 199 V | učiteljico. In ta -- saj se v vsako reč vtakne -- je pač 200 V | črte, čelo je zatemnelo v gubah. ~"Torej, Jok, kako?" ~" 201 V | je pa pil in pomežikoval v polne kupice, katere si 202 V | kupice, katere si je nalival v strahu, da ne bi ostala 203 V | da ne bi ostala kaplja v steklenici. ~"Na! Jutri 204 V | navsezgodaj! Lezi, če hočeš, kar v naš hlev! Nocoj nisem za 205 V | Niti lahko noč ni rekla. ~V svoji sobi je segla po peresu, 206 VI | se napol oblekel in šel v drugo sobo, kjer je prižgal 207 VI | uprl na komolec, številke v knjigi so se zmedle, oči 208 VI | zmedle, oči so zastrmele v plamen sveče, ki se je širil 209 VI | in širil ter se spremenil v moten kolobar. In sredi 210 VI | ki so jih tujci nasipali v svoje žepe. Osramočen se 211 VI | in še ozreti se ni upal v okna, ko je stopal mimo 212 VI | Smrekarju omahnila na laket. V sanjah so begale mimo njega 213 VI | In vse so se mu režale v obraz. Tudi Minko je videl 214 VI | ki se mu je ognil s pota v grm, pljunil skoz rumene 215 VI | je grgral in se stresal v spanju... ~Sveča je dogorela, 216 VI | Dvakrat je prišla ona tiho v sobo in se še tiše vrnila 217 VI | je dahnilo hladno jutro v trudno glavo, je iztegnil 218 VI | Prav takrat je stopila v njegovo sobo Alena, namenjena 219 VI | Prazno puščobo je začutila v sebi in krog sebe. Namesto 220 VI | katere se je napotila trgat v življenje, jo je pozdravljala 221 VI | In oče se nagne nazaj v naslanjaču -- in čaka -- 222 VI | Alena se je pogreznila v misli, da je sklonila glavo 223 VI | in dremotna. ~Takrat je v sosednji sobi s hripavim 224 VI | je zazvenela počena šipa v oknu. ~Štefan je šel sam 225 VI | oknu. ~Štefan je šel sam v obednico po pijačo mešetarju 226 VI | vijugasto črto preko obraza: "V imenu Očeta -- ino Duha -- 227 VI | umazanost," si je kričala v dušo, zaeno se je pa budilo 228 VI | Aleni je zaplula rdečica v obraz, prestavila je stole, 229 VI | Viktorjevega konja od mize v kot, da je z ropotom glušila 230 VI | naprodaj: sebe, ženo, dušo -. ~V trenutku je v njej vzkipela 231 VI | dušo -. ~V trenutku je v njej vzkipela urojena ljubezen 232 VI | ji misli, kako bi segla v to spletko in prestrigla 233 VI | duha, da bi se vglobila v pouk z istim veseljem kakor 234 VI | Kakor je bil prvo uro pogled v oko otrokovo zanjo sladkost, 235 VI | dokler niso zaplavale oči v solzah in ni glasno zajokal. ~ 236 VI | vozu ter zabijal zagozde v špranje hloda. ~Smrekar 237 VI | petnajst let -- ko je prišel v ta kraj. Vse premoženje 238 VI | premoženje je prinesel tako rekoč v ruti zavezano s seboj. In 239 VI | danes je možak, kakršnega ni v dolini. Pa prav sedaj, ko 240 VI | in se namenila na pošto. V kuhinji se je oglasila pri 241 VI | Gospa -- Strniška -- v Marevževcu. -- Gospa? A -- 242 VI | več brez pisem. -- Anton, v Marevževec boste šli danes! ~ 243 VI | bila prikrila, ko bi ji v tem hipu Erna ne ponudila 244 VI | rdečice in nalašč podržala v rokah razglednico, na kateri 245 VI | se je namenila naravnost v šolo, da izda vse Minki 246 VI | trepetala, ko mu je pogledala v oči. ~"V šolo, kajne? Kakor 247 VI | mu je pogledala v oči. ~"V šolo, kajne? Kakor sem vam 248 VII | list na pragu, ga vtaknila v žep in s sklepom: Kaj me 249 VII | rokama za glavo, ji pogledala v oči in rekla: ~"O ti punčka 250 VII | bila drugačna uteha, kajne? V romanih se bere tako." ~" 251 VII | vsi gledajo vanjo kakor v boginjo, in ko tak večer 252 VII | občutim neko nesoglasje v svoji duši, nekaj grozno 253 VII | bilo žal, če bi se zapletli v to zanimivo razpravo, pa 254 VII | zanimivo razpravo, pa bi v sredi obtičali; glejte, 255 VII | da mi boste prijateljica. V meni je namreč nekaj, česar 256 VII | prišla in ves paradiž je v megli." ~"Bodite pripravljeni. 257 VII | trdil, da ste se vi vmešali v neko kupčijo." ~Minka je 258 VII | pomolčala in pomislila. ~"V kupčijo? Strniška? Kaj?" ~" 259 VII | Da. Da ste pisali pismo v Trst!" ~"Pisala, res, in 260 VII | ji zaplula živa rdečica v lice, je stisnila belo pest, 261 VII | konjci bi človek sfrčal v svet!" ~"Torej Ivan bo možbeseda, 262 VII | je mirno gledala sliko. V srcu pa jo je vendar nekaj 263 VII | kolesljem zaradi kupčije v Mirni dol, da ga pred nočjo 264 VII | da je tudi ona zapletena v goljufivo stvar, ki jo snujeta 265 VII | pripovedoval, kako jih je v sanjah prodajal, mati se 266 VII | mora pisati staršem, in šla v svojo sobo. ~Tu je razgrnila 267 VII | ki ga je nosila ves dan v žepu in ga med dnem prebrala 268 VII | ga med dnem prebrala le v naglici. Nič posebnega, 269 VII | posebnega, je mislila. Ko je pa v tihi noči ležalo pismo pred 270 VII | pismo na otroka, ki biva v tujini, vendar nekaj posebnega. 271 VIII | poštarice: "Gospa Strniška v Marevževcu." Občutil je, 272 VIII | dopisnico, spravil vse spet v žep in se napotil. Roke 273 VIII | napotil. Roke je potisnil v žep, štulasti klobuk se 274 VIII | samotni koči in kmalu utonil v gosti megli. Doma je odveznil 275 VIII | Izpil je iz lonca takoj v veži, ga postavil nazaj 276 VIII | ognjišče, peč zaveznil in šel v hišo. Tamkaj je odprl omarico, 277 VIII | Tamkaj je odprl omarico, v steno vzidano, prijel za 278 VIII | zelenko in miže pil iz nje v dolgih požirkih. Potem je 279 VIII | ker se je dodobra naspal v listju. Buljil je v črni 280 VIII | naspal v listju. Buljil je v črni strop in tu in tam 281 VIII | vtaknil prazno ploščato čutaro v žep, zaklenil vežna vrata 282 VIII | vežna vrata in skril ključ v kradi med polena. Potem 283 VIII | prav na koncu vasi zavil v leseno krčmo pri Plankarju. 284 VIII | Plankarju. Žive duše ni bilo v krčmi. Le krčmar Martinek 285 VIII | mu je pomolil steklenico v roke. ~Krčmar je zazehal 286 VIII | krčmarja, ko sediš brez pijače v krčmi?" ~"Bolje bi bilo, 287 VIII | enega samega pisma kreniti v Marevževec. In sem mislil, 288 VIII | pozabil na tobak. Stopi no v opalto ponj, ko imaš tako 289 VIII | krono, pokril kučmo in odšel v opalto. ~"Kam pa ti s tako 290 VIII | Jok je spravil pismo v listnico. ~"Vidiš, kakor 291 VIII | Plankarjevo krčmo in si tlačil v usta tobak, katerega je 292 VIII | zapletle, dokler je držal mehur v rokah in palico pod pazduho. 293 VIII | ni se mu pojavila misel v povešeni glavi. Tolkel je 294 VIII | je začela dvigati cesta v klanec proti Marevževcu, 295 VIII | kamižoli odpel, potem je segel v žep po listnico, se ozrl 296 VIII | ni znal brati in je imel v listnici mnogo papirjev, 297 VIII | za Strniško. Vzel ga je v roke in ga ogledal, vtaknil 298 VIII | obrnil in zavil s ceste v hosto na stezo, ki je bila 299 VIII | skrivna durca, kjer se človek v stiski izmuzne. Jok si tudi 300 VIII | les, da ne bi, če se ujame v ta precep, izmaknil prstov 301 VIII | mu je nenadno posvetilo v glavi in zato je zavil na 302 VIII | zavil na zapuščeno stezo v lesu, kjer je prišel v Marevževec, 303 VIII | stezo v lesu, kjer je prišel v Marevževec, ne da bi ga 304 VIII | Spet je napel oči in gledal v hosto, kjer so napravljali 305 VIII | Zato počakam." ~Skril se je v mlado borovje, legel na 306 VIII | je sklanjala in nakladala v cajnico, v gozdu so se hitro 307 VIII | in nakladala v cajnico, v gozdu so se hitro gibali 308 VIII | zavrtel in se splazil nazaj v borovce. Srce mu je tolklo, 309 VIII | je poskakovala listnica v žepu. Strniška je plela 310 VIII | bil še nikoli. Nekdo mu je v obraz povedal, da je pijan. ~" 311 VIII | kozjo pa nesi štuporamo v semenj! Le nesi jo. Jo boš 312 VIII | več ni pogledal Jok, celo v krčmo ne, dasi je bil žejen 313 VIII | noga. Ko je pri Smrekarju v temi otipal, da še ni komata 314 IX | stopnici je že obstal. Svečnik v roki je trepetal, kakor 315 IX | Smrekarja je streslo. ~"Izda me v tej pijanosti." ~Postavil 316 IX | vratu. Smrekar se je celó v noči tega objema sramoval, 317 IX | sramoval, da so ga pekla lica v vročici. Siloma je napol 318 IX | nesel, napol vlekel Joka v listnjak in ga tamkaj položil 319 IX | listnjak in ga tamkaj položil v steljo. ~Ko se je vrnil 320 IX | steljo. ~Ko se je vrnil v obednico, je prijel pismo, 321 IX | ležalo na mizi, in se skril v pisarno. Čudovita sla ga 322 IX | Glava se mu je povesila, v srcu je občutil grozno ponižanje. 323 IX | dih Jokovih ust mu je plul v obraz. Hodil je naglo po 324 IX | tilniku roka mešetarjeva, v obrazu pijanski duh. Navsezadnje 325 IX | in vsa moč se je vrnila v njegove žile. Kakor blisk 326 IX | blisk mu je zažarel načrt v glavi in vesel je bil načrta, 327 IX | pobočju hribov je gorel v prvih sončnih žarkih. Kakor 328 IX | vse njene misli in sanje v mestu, v skromni sobici, 329 IX | misli in sanje v mestu, v skromni sobici, s tistim 330 IX | pokoj, kakor praznik, in v pokoju tiho šepetanje, kakor 331 IX | zaspala in se prebudila v pravljici. ~Spomnila se 332 IX | zagrčalo, tako ostudno zagrčalo v sosednji sobi, in jo je 333 IX | sosednji sobi, in jo je v mračni slutnji gnalo nazaj 334 IX | bo dolgo mogla vzdržati v taki družbi. Vse to je premislila 335 IX | družbi. Vse to je premislila v trenutku pri oknu. Ali danes 336 IX | gugalnik, da se je zibal v še večjih nihljajih. Potem 337 IX | Aleno za roko in ji splezal v naročje, jo tesno objel 338 IX | ter vriskaje odšel z njo v hlev po ovčke. ~"Alena, 339 IX | štirih se je Alena oglasila v pisarni. Smrekar ni delal; 340 IX | prvi hip odtrgati od misli, v katere se je bil zaglobil. 341 IX | rok ovojnico in jo nesel v omarico. ~"Še to brzojavko: 342 IX | Alena zapisala, se je ozrla v Smrekarja: ~"Podpis -- Smrekar -- 343 IX | Alena in solze so ji stopile v oči. ~"Torej ste pomagali 344 X | čemu jokate? Kaj če rečem v jezi in vam grozim! -- Saj 345 X | in se ozrla vsa objokana v Smrekarja. Jeza ji je gledala 346 X | večerjo. Nato je takoj šla v sobo in vrata za seboj zaklenila. ~ 347 X | vredne. Vino je točil pomalem v kozarec in izpival pogosto 348 X | Viktorček se je kradoma splazil v svojo sobico in se lotil 349 X | lotil igrač, mati je odšla v kuhinjo, da je ostal Smrekar 350 X | kakor iz daljave, dokler ni v krogotoku razburjenih misli 351 X | zaklopila in roke sklenila v naročju. Poskusila si je 352 X | Poskusila si je priklicati v spomin dogodek, ki jo je 353 X | Ko ga je gledala mirno v svoji duši, se je začudila, 354 X | navdajalo z grozo, ginilo v preteklosti, se manjšalo 355 X | koliko ječavcev je samo v naši fari. Vsak dan kdo 356 X | dražilo, da je bilo čelo vse v gubicah, in je nož parkrat 357 X | so se ujele. On je bral v Aleninih očitajoči krik: 358 X | Slepar! -- ona je čutila v njegovih ciničen smeh in 359 X | si je naročil črne kave v pisarno, češ da ima dosti 360 X | izmuznil, še vedno nergav, v sobo in jezno gospodaril 361 X | Alena se je ozrla vanjo. V besedi je bila resnična 362 X | Smrekarica je čutila želo v odgovoru. ~"No, vaše so 363 X | kozarce ter jih nesla za njo v kuhinjo. Tam je stal pred 364 X | katerima ji je kljuvalo v dušo, kar ji je bil oponesel 365 X | Stran -- stran odtod! ~V tem hipu je tembolj zahrepenela 366 X | Potem so se hitro zaprašili v tek, klobuki so frčali po 367 X | okrenila in izginila mimo šole v gozdiču. ~"Ne, nalašč ji 368 X | materi, ker se je zbodel v prstek. Ne, danes že ne. 369 X | si popravila lase in šla v obednico. ~Viktor se ni 370 X | kujal. Takoj ji je splezal v naročje in ji pravil, kako 371 X | se je veselo zasmejala v sobi in takoj zaspala. ~ 372 XI | mora Minka!" ~Kakor pozdrav v slovo je sijalo sonce, ko 373 XI | in megla, ko se zaližemo v sobe kakor polži. Ah, krasen 374 XI | Je res več bridkosti v njem, kakor sem sanjala 375 XI | njem, kakor sem sanjala v Ljubljani." ~"Več bridkosti? 376 XI | zadovoljne in so si segle v roke. ~"Torej suha bratovščina," 377 XI | daleč so zagledale popotnika v gosposki suknji. Njegova 378 XI | mestne moške obleke je bil v samotni dolini tak dogodek, 379 XI | ki je napeto upirala oči v popotnika. Toda Mara je 380 XI | klobuk in zamahnil z njim v pozdrav. ~"Brest!" je vzkliknila 381 XI | čutila je tudi sama, da ji je v lice zavalovila kri. ~"Čeden 382 XI | zavalovila kri. ~"Čeden študent! V nekaj dneh je dovršil semester." ~ 383 XI | porojena iz strahu in prerojena v radovednosti, je zorela 384 XI | radovednosti, je zorela v koprnenje, ki v Brestu ni 385 XI | je zorela v koprnenje, ki v Brestu ni iskalo ne častilca 386 XI | nagajivka!" ~Brest ji je segel v roko. ~"In gospodična Trpotčeva? 387 XI | in ji vprašujoče pogledal v oči, kakor bi iskal, ali 388 XI | kakor jo je nesel s seboj v duši od prvega srečanja, 389 XI | Sodba gospodične Mare vam je v čast!" ~"Hinavček kavalirski!" 390 XI | se bila skoraj ugriznila v ustnico. ~"Pisma? Ne razumem, 391 XI | stvari." ~Minka se je ozrla v Aleno, ki ni vzdržala pogleda, 392 XII | studa in ogorčenja, rekla v lice "slepar", ga je morila 393 XII | zaprtimi očmi pretuhtaval v nemirnih nočeh, kaj bi ukrenil. 394 XII | zlagane brzojavke na trgovca v Trstu se ni upal odposlati. 395 XII | se ne bo upal zlepa več v te kraje po kupčiji. ~Ko 396 XII | sleparji so, se je odločil v trenutku, poslal Joka na 397 XII | blazino, spisal kupno pogodbo, v kateri je navedel natančno 398 XII | mar Taljan!" ~Nato je šla v hišo. ~Jok se je odhrkal 399 XII | napenjal verigo in lajal v me šetarja. ~"Kako bi ji 400 XII | po iverih, kakor bi iskal v njih ugodne misli, potem 401 XII | potem se je opogumil in šel v hišo. ~"Mati, poslušajte 402 XII | bil na samem, je zlezel v grm, legel na listje, otipal 403 XII | na listje, otipal čutaro v žepu in pil. ~"Laže mi je! 404 XII | tista punca, ki jo je dobil v hišo? -- Hudir je tudi to 405 XII | vajeti, da je konj obstal v diru. ~"Pet! Ne dam toliko!" ~" 406 XII | Kakor bi mi živ ogenj sedel v malhi. Še danes ga ji dam." ~ 407 XII | je utihnil in se ugriznil v jezik. Namesto Joka je tepel 408 XII | začela pospravljati stroke v košaro. ~Štefan je privezal 409 XII | konja za okrižje okna in šel v hišo. ~"Strniška, danes 410 XII | tisoč pridala, potem naj bo v božjem imenu!" ~"Pet tisoč," 411 XII | Strniška je pobirala stročje v predpasnik in ga huda odnesla 412 XII | Prigriznimo, Strniška! In v miru se pogovorimo! Na dobro 413 XII | zdravje!" ~Smrekar je natočil v čaše sladke in močne starine. ~" 414 XII | oči in ji je stopila kri v glavo. ~"Torej, Strniška, 415 XII | barantija; Jok je privabil v hišo še nekaj sosedov, ki 416 XII | Strniška je bila od vina v dobri volji; sosedje so 417 XII | za rokav, da sta šla še v hišo. ~"Mati, še tole: Tistemu 418 XII | tod!" ~"Kar vidva naredita v mojem imenu!" ~Strniška 419 XII | koleslja in šviganje biča v tihi jesenski večer. ~ 420 XIII | Strniškinih gozdov in stopil v obednico. ~Bresta tak pozdrav 421 XIII | poklonil Smrekarju in mu segel v roko. ~"Pozdravljeni!" je 422 XIII | pod strop ter ga podržal v višavi. ~"Otrok, zapomni! 423 XIII | da bi bil sedaj najrajši v samoti kje in bi sanjaril." ~" 424 XIII | še vedno upirala pogled v steno. ~"Gospodična, če 425 XIII | okrenila in mu pogledala v oči. ~Vprašanje, želja, 426 XIII | tiha skrb -- vse je bilo v pogledu. ~Brest je položil 427 XIII | ker je vstopil Viktor. V vsaki roki je nesel krono, 428 XIII | razveselil, ko je zasadil vilice v kos koštruna. "Življenje 429 XIII | Krčmarji in trgovci. Poglejte v mestu. Kdo se tam košati 430 XIII | tkim še mešal malto, baron v primeri z njimi? Poglejte 431 XIII | naprej, da bi se spustila v odločno pravdo s Smrekarjem. 432 XIII | že dvignil čašo in izpil v dušku, kljub temu je opazil 433 XIII | kar se da. In slišite, v to kupčijo se je vtaknila 434 XIII | kajne, saj je sedaj stvar v redu!" ~Ker se je Viktor 435 XIII | odprli, se je vlila mesečina v vežo, tista tiha in sanjava 436 XIII | Aleni vztrepetalo srce in v hipu je občutila, da jo 437 XIII | že ležal, ko je stopila v spalnico. ~"Alena je šla 438 XIII | nespameten, da se zagleda v lepo -- in prazno žensko, 439 XIII | roke proti mesecu, ko kipi v vas življenje! Na hvalo, 440 XIII | to, da utajimo, kar imamo v srcu." ~"Ali ste vi pristaš 441 XIII | Alena je pomolčala in zrla v Bresta. V mesečini so bile 442 XIII | pomolčala in zrla v Bresta. V mesečini so bile njene oči, 443 XIII | Brest je čutil, da valovi v njem srce, hladni razum 444 XIII | in roke so se ji krčile v pesti, kakor bi se nekam 445 XIII | kateri bi se mogle razodeti. V tem hipu ni bila več mlada 446 XIII | so veselo pluli nad njim v prostranost. ~ 447 XIV | Smrekarju, Minka se je napotila v vas, Mara je pa obstala 448 XIV | vogala, da se je zavila tesno v šal, se naglo obrnila in 449 XIV | se naglo obrnila in odšla v sobo. ~Dolgo se je zibala 450 XIV | in vrgla ogorek cigarete v peč. ~Alena od onega večera 451 XIV | redki listi z drevja in se v vrtincih sukljali na tla. 452 XIV | vstopili. ~"Saj je tema v tej sibirski puščavi. Sedita!" ~" 453 XIV | steklenico vina in nalila v kozarce. ~"Oho," se je začudila 454 XIV | Izpijta, da bo kaj ognja v žilah!" ~Ko sta izpili, 455 XIV | Alena je bila nekoliko v zadregi, ali je vendar naglo 456 XIV | pozdravljal in se kretal kakor v salonu. ~"Tukajle, prosim!" ~ 457 XIV | besedo! Mislim namreč, da je v naši moški inteligenci premalo 458 XIV | Minki je planil ogenj v lice. ~"Da, taki ste! In 459 XIV | jaz!" ~Brest je pogledal v strop, vtaknil roke v žep 460 XIV | pogledal v strop, vtaknil roke v žep in pomilovalno bolj 461 XIV | pusti same sredi ceste in v temi." ~Mara je rahlo sunila 462 XIV | kakor ščinkavec mladiče v gnezdu! Bog ji ga blagoslovi!" ~" 463 XIV | vas pustim samo ponoči, v nedeljo zvečer?" ~"Ni me 464 XIV | tako razvname, da vse kipi v njej. Idealna ženska!" ~" 465 XIV | pogledala. ~Roki sta se strnili v slovo, Alena je občutila, 466 XV | take so se ji zdele vrstice v pismu. ~Takoj je odpisala, 467 XV | prst in razumela očitek. V srcu jo je zabolelo. Segla 468 XV | Tako neumna nisem, da bi se v vsakega študenta zaljubila. -- 469 XV | tej priči srečala, z roko v roki bi ga popeljala pod 470 XV | Aleni so žarela lica v mrzlem vetru. Brez cilja 471 XV | naglo okrenila in odšla v šolo, Minka pa se ji je 472 XV | je opazila kipečo rdečico v njenih licih. Oklenila je 473 XV | je pogledala dobrohotno v žareče oči, da se je Alena 474 XV | Minka in bridek vzdih je bil v tej besedi. "Ti si otrok 475 XV | vodi k cilju -- ali te vodi v nesrečo." ~Ko je Minka pogledala 476 XV | pogledala ob taki sodbi Aleni v oči, kakor bi ji prodirala 477 XV | ji prodirala vprašujoče v dušo, Alena ni vzdržala 478 XV | ozrla proč od prijateljice v gozd ob cesti. ~"Minka," 479 XV | ji je dovolila in gledala v gozd, ki je molíl gole, 480 XV | veš, da si najlepša dekle v fari. Če se potem mladenič, 481 XV | Nekaj hipov je molčala, v licih ji je utripalo. ~" 482 XV | sile, kolikor je je bilo v meni, da sem se dokopala 483 XV | Minki. ~"Ali naj grem tudi v hišo?" ~"Seveda pojdi! Saj 484 XV | okno na veliko rjavo liso v hribu, kjer so pele sekire 485 XV | Poglejte, to me spravi v grob! Kakor bi mene sekali, 486 XV | ki ni bila tako domača v kmetiški hiši in se je obotavljala. ~" 487 XV | škripaje vili na cesto. V nekaj tednih, kar so sekali 488 XV | razburjena ob tem pogovoru. V njej je kričalo: Povej, 489 XV | žalite gospo in kričite v tuji hiši!" ~"Povejte vi 490 XV | in mu s pestjo požugala v vežo. ~"Pojdiva, Minka," 491 XVI | in potrt; čepico je nesel v roki in segal z desnico 492 XVI | segal z desnico razburjen v sive lase. Ob njem je stopal 493 XVI | krožnik in jedla posili. V ušesih ji je bučal ta strašni 494 XVI | odgovorila. Plaho je dvignila oči v Smrekarja, ki je moral zagledati 495 XVI | Smrekarja, ki je moral zagledati v njih strah in prošnjo: Ne 496 XVI | Ne izdaj me! Ne vleci me v blato! In zaeno ji je na 497 XVI | in ni spremila Viktorja v spalnico. H gospe se je 498 XVI | pošepetala na uho, potem pa odšla v svojo sobo. ~Tamkaj se je 499 XVI | njeno oko nekoga, da bi v tem hipu sedel k njej, ji 500 XVI | sedela sama pri nalogi pozno v noč. Toda obednica je bila