Chapter

 1 III  |     njeno uho ptičjega petja -- a vse je bilo mrtvo -- vse
 2 IV   |         Aah -- gospica Alena -- a -- kako me veseli!" ~Poštaričin
 3 IV   |    nekdaj živelo v moji duši -- a -- seveda!" ~To zadnjo besedico
 4 IV   |        in sta stopili v urad. ~"A -- seveda, kako sem pozabila!
 5 IV   |      hodi! Smo me druge tudi -- a -- seveda! Pa nas je minilo -
 6 IV   |         me ni, ali sme pisati. ~A brala je vnovič in jeza
 7 VI   |       in je zato hitro odšla. ~"A -- seveda -- kako ste pridni,
 8 VI   |         v Marevževcu. -- Gospa? A -- seveda! -- Že take stare
 9 VI   |   Ljubljane, gospodična, zopet, a, seveda, mladina." ~Alena
10 IX   |          zdi -- kaj se vam zdi? A? Kaj?" ~"Da to ni vse po
11 X    |       predober, prezaupljiv. -- A vi ne poznate sveta, ne
12 XII  |         bi me napojil, kajne?" ~A vendar je Strniška prijela
13 XV   |       razveselil. ~"Gospodična, a -- seveda!" se je oglasila
14 XV   |      umrli! Kar nič ne pridete! A -- seveda, čajni večeri,
15 XV   |           seveda, čajni večeri, a - seveda!" ~Alena je bila
16 XV   |         se bom!" ~"Ne utegnete, a -- seveda, nič ne zamerim.
17 XVI  | izgovorila polglasno te besede, a se je svojega glasu ustrašila.
18 XVII |       zapela z visokim glasom: "A -- seveda" -- in obe se
19 XVIII|      razlagi se ji je zdanilo. ~A tedaj je ni prevzel strah,
20 XX   |     zasmejal s Smrekarjem vred, a naglo utihnil, ker je videl,
21 XX   |           Dolgo so se zasedeli, a vsi so bili izborne volje
22 XXI  |      pozdravila Minka z nežnim, a vendar krepkim glasom. ~
23 XXI  |        v šolo. ~"Dvojna služba, a, dvojna, dobro, Alenčica!"
24 XXII |         mesarja stisnjenega!" ~"A, kaj tisto!" mu je prigovarjal
25 XXII |        zbega, da bo otroke i za a naučila. Hahaha, Babilon
26 XXIII|      svarila?" ~"Pred teboj!" ~"A, reci ji, lepa hvala za
27 XXIII|        bi Erna delala opazke -- a seveda -- in trosila med
28 XXIII|         je dvignila v postelji, a legla je nazaj, ker je občutila